Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Sla (426-450)



  1.      proslavítev  -tve ž () glagolnik od proslaviti: proslavitev rojstnega dneva
  2.      proslavíti  -ím dov., proslávil ( í) 1. z določenim dejanjem, prireditvijo izraziti veselje, spoštovanje ob pomembnem dogodku ali ob spominu nanj: rojstvo prvega otroka je treba proslaviti / s svečano akademijo proslaviti stoletnico umetnikovega rojstva 2. narediti koga slavnega: proslaviti junaka, pesnika po vsej domovini; s tem delom je proslavil svoje ime; proslaviti se z junaštvi proslávljen -a -o in proslavljèn -êna -o: proslavljena igralka
  3.      proslávljanje  -a s (á) glagolnik od proslavljati: proslavljanje jubilejev; proslavljanje prvega maja / pesnikovo proslavljanje domovine
  4.      proslávljati  -am nedov. (á) 1. z določenim dejanjem, prireditvijo izražati veselje, spoštovanje ob pomembnem dogodku ali ob spominu nanj: proslavljati desetletnico poroke, zmage; proslavljati opravljeni izpit / po vsej Sloveniji bodo proslavljali stoletnico umetnikovega rojstva 2. delati koga slavnega: s temi dejanji proslavljajo tudi domovino; proslavljati se z junaštvi 3. knjiž. izražati splošno priznanje velike vrednosti, veljave; slaviti: vsi so ga proslavljali zaradi tega dejanja; v pesmih proslavljati domovino proslavljajóč -a -e: proslavljajoč obletnico mature, so se napili proslávljan -a -o: njena toliko proslavljana lepota
  5.      razposláti  -póšljem dov., razpôšlji razpošljíte (á ọ́) poslati na več krajev, naslovov: razposlati naročene knjige; razposlati pisma / razposlali so sle po vaseh razposlán -a -o: vabila so že razposlana
  6.      razšlapáti  -ám dov.) nižje pog. razhoditi, pošvedrati: razšlapati čevlje
  7.      sámonasláda  -e ž (-) knjiž. naslada nad samim seboj: on hoče le samonaslado in srečo
  8.      starosláven  -vna -o prid. (á ā) knjiž. že dolgo slaven: staroslavno gledališče / staroslavni običaji zelo stari
  9.      svísla  -sel s mn. () nar. prekmursko svisli: dim se dviga skozi svisla
  10.      sla  -e tudi -a m (ẹ́) fiz. enota za merjenje gostote magnetnega pretoka
  11.      sla  -e ž (é) star. široka tesarska sekira; tesača: tesati s teslo
  12.      translácija  -e ž (á) fiz. gibanje, pri katerem ostane telo samo sebi vzporedno in se deli njegovega telesa gibljejo po vzporednih krivuljah: translacija in rotacija ♦ geom. premik, pri katerem opišejo vse točke vzporedne in enako dolge daljice; vzporedni premik
  13.      tróvesláča  -e ž (ọ̑-á) pri starih Grkih in Rimljanih vojna ladja s tremi vrstami vesel: antične troveslače; plovba troveslače
  14.      usladíti  -ím dov., usládil ( í) star. osladiti: sonce in toplota sta usladila grozdje / usladiti komu življenje
  15.      vèleposlánica  -e ž (-á) ženska oblika od veleposlanik: sprejem veleposlanice pri predsedniku republike
  16.      vèleposlánik  -a m (-á) najvišji diplomatski predstavnik kake države v tuji državi: imenovati koga za veleposlanika; jugoslovanski veleposlanik v Franciji
  17.      vèleposláništvo  -a s (-á) najvišje diplomatsko predstavništvo kake države v tuji državi: odpreti veleposlaništvo; uslužbenec veleposlaništva / sprejem v veleposlaništvu // poslopje tega predstavništva: demonstranti so poškodovali ameriško veleposlaništvo
  18.      vèleslálom  -a m (-) šport. smučarska disciplina, pri kateri tekmovalec smuča po strmini med redko postavljenimi vratci: tekmovati v veleslalomu; zmagovalec v veleslalomu / paralelni veleslalom pri katerem na vzporednih progah hkrati smučata dva tekmovalca // tekmovanje v tej disciplini: nastopiti v veleslalomu; favorit veleslaloma / društveni, mednarodni veleslalom / žarg. v prvem veleslalomu je izpadel v prvi vožnji veleslaloma
  19.      vèleslalomíst  -a m (-) šport. športnik, ki goji veleslalom: tekmovanje, trening veleslalomistov
  20.      vèleslálomski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na veleslalom: veleslalomska proga / veleslalomsko tekmovanje
  21.      velesláven  -vna -o prid. (á) ekspr. zelo slaven: veleslaven pisatelj / veleslavno mesto
  22.      vesláč  -a m (á) 1. kdor vesla: veslač je zaveslal proti ladji; najeti veslače; gibi veslačev / nekdaj ladja za dvaindvajset veslačev 2. športnik, ki goji veslanje: tekmovanje veslačev; veslači in jadralci
  23.      vesláča  -e ž (á) nekdaj ladja na vesla: pluti na veslači, z veslačo / veslača na petdeset vesel
  24.      vesláčica  -e ž (á) ženska oblika od veslač: čoln je vodila spretna veslačica / zmaga veslačic domačega kluba
  25.      vesláj  -a m () odriv vode z veslom: veslati s krepkimi veslaji / nekaj veslajev od brega

   301 326 351 376 401 426 451 476 501 526  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA