Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Sla (426-450)
- proslavítev -tve ž (ȋ) glagolnik od proslaviti: proslavitev rojstnega dneva ♪
- proslavíti -ím dov., proslávil (ȋ í) 1. z določenim dejanjem, prireditvijo izraziti veselje, spoštovanje ob pomembnem dogodku ali ob spominu nanj: rojstvo prvega otroka je treba proslaviti / s svečano akademijo proslaviti stoletnico umetnikovega rojstva 2. narediti koga slavnega: proslaviti junaka, pesnika po vsej domovini; s tem delom je proslavil svoje ime; proslaviti se z junaštvi proslávljen -a -o in proslavljèn -êna -o: proslavljena igralka ♪
- proslávljanje -a s (á) glagolnik od proslavljati: proslavljanje jubilejev; proslavljanje prvega maja / pesnikovo proslavljanje domovine ♪
- proslávljati -am nedov. (á) 1. z določenim dejanjem, prireditvijo izražati veselje, spoštovanje ob pomembnem dogodku ali ob spominu nanj: proslavljati desetletnico poroke, zmage; proslavljati opravljeni izpit / po vsej Sloveniji bodo proslavljali stoletnico umetnikovega rojstva 2. delati koga slavnega: s temi dejanji proslavljajo tudi domovino; proslavljati se z junaštvi 3. knjiž. izražati splošno priznanje velike vrednosti, veljave; slaviti: vsi so ga proslavljali zaradi tega dejanja; v pesmih proslavljati domovino proslavljajóč -a -e: proslavljajoč obletnico mature, so se napili proslávljan -a
-o: njena toliko proslavljana lepota ♪
- razposláti -póšljem dov., razpôšlji razpošljíte (á ọ́) poslati na več krajev, naslovov: razposlati naročene knjige; razposlati pisma / razposlali so sle po vaseh razposlán -a -o: vabila so že razposlana ♪
- razšlapáti -ám dov. (á ȃ) nižje pog. razhoditi, pošvedrati: razšlapati čevlje ♪
- sámonasláda -e ž (ȃ-ȃ) knjiž. naslada nad samim seboj: on hoče le samonaslado in srečo ♪
- starosláven -vna -o prid. (á ā) knjiž. že dolgo slaven: staroslavno gledališče / staroslavni običaji zelo stari ♪
- svísla -sel s mn. (ȋ) nar. prekmursko svisli: dim se dviga skozi svisla ♪
- tésla -e tudi -a m (ẹ́) fiz. enota za merjenje gostote magnetnega pretoka ♪
- têsla -e ž (é) star. široka tesarska sekira; tesača: tesati s teslo ♪
- translácija -e ž (á) fiz. gibanje, pri katerem ostane telo samo sebi vzporedno in se deli njegovega telesa gibljejo po vzporednih krivuljah: translacija in rotacija ♦ geom. premik, pri katerem opišejo vse točke vzporedne in enako dolge daljice; vzporedni premik ♪
- tróvesláča -e ž (ọ̑-á) pri starih Grkih in Rimljanih vojna ladja s tremi vrstami vesel: antične troveslače; plovba troveslače ♪
- usladíti -ím dov., usládil (ȋ í) star. osladiti: sonce in toplota sta usladila grozdje / usladiti komu življenje ♪
- vèleposlánica -e ž (ȅ-á) ženska oblika od veleposlanik: sprejem veleposlanice pri predsedniku republike ♪
- vèleposlánik -a m (ȅ-á) najvišji diplomatski predstavnik kake države v tuji državi: imenovati koga za veleposlanika; jugoslovanski veleposlanik v Franciji ♪
- vèleposláništvo -a s (ȅ-á) najvišje diplomatsko predstavništvo kake države v tuji državi: odpreti veleposlaništvo; uslužbenec veleposlaništva / sprejem v veleposlaništvu // poslopje tega predstavništva: demonstranti so poškodovali ameriško veleposlaništvo ♪
- vèleslálom -a m (ȅ-ȃ) šport. smučarska disciplina, pri kateri tekmovalec smuča po strmini med redko postavljenimi vratci: tekmovati v veleslalomu; zmagovalec v veleslalomu / paralelni veleslalom pri katerem na vzporednih progah hkrati smučata dva tekmovalca // tekmovanje v tej disciplini: nastopiti v veleslalomu; favorit veleslaloma / društveni, mednarodni veleslalom / žarg. v prvem veleslalomu je izpadel v prvi vožnji veleslaloma ♪
- vèleslalomíst -a m (ȅ-ȋ) šport. športnik, ki goji veleslalom: tekmovanje, trening veleslalomistov ♪
- vèleslálomski -a -o prid. (ȅ-ȃ) nanašajoč se na veleslalom: veleslalomska proga / veleslalomsko tekmovanje ♪
- velesláven -vna -o prid. (á) ekspr. zelo slaven: veleslaven pisatelj / veleslavno mesto ♪
- vesláč -a m (á) 1. kdor vesla: veslač je zaveslal proti ladji; najeti veslače; gibi veslačev / nekdaj ladja za dvaindvajset veslačev 2. športnik, ki goji veslanje: tekmovanje veslačev; veslači in jadralci ♪
- vesláča -e ž (á) nekdaj ladja na vesla: pluti na veslači, z veslačo / veslača na petdeset vesel ♪
- vesláčica -e ž (á) ženska oblika od veslač: čoln je vodila spretna veslačica / zmaga veslačic domačega kluba ♪
- vesláj -a m (ȃ) odriv vode z veslom: veslati s krepkimi veslaji / nekaj veslajev od brega ♪
301 326 351 376 401 426 451 476 501 526