Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Sla (3.651-3.675)


  1.      nenáden  -dna -o prid. (ȃ) 1. ki nastopi v trenutku, naenkrat: nenaden napad sovražnih enot / nenadna bolezen; materina nenadna smrt / tišino je zmotil nenaden krik; nenadna, ostra bolečina; nenadno spoznanje / njegov nenadni prihod jo je presenetil nepričakovani; nastopile so nenadne ovire, težave nepričakovane 2. ki nastopi v razmeroma kratkem času; hiter: njegov nenadni uspeh je starše razveselil / nenadna temperaturna sprememba je slabo vplivala nanj nenádno prisl.: nenadno ga je obšla slabost; nenadno skočiti; nenadno so se zbudili v njej stari spomini; obraz se mu je nenadno zresnil ♪
  2.      nenádoma  prisl. (ȃ) izraža trenutnost: nenadoma ga je obšla slabost; nenadoma se zasmejati / ekspr. kar nenadoma so ugasnile vse luči / v osmrtnicah nenadoma nas je zapustila naša mati // izraža nepričakovanost: nenadoma priti; zgodilo se je tako nenadoma, da se je zdrznil / nenadoma je obogatel nahitro ♪
  3.      nèobrásel  -sla -o tudi nèobrástel -tla -o [ǝu̯] prid. (ȅ-ā ȅ-á) ki ni obrasel: pogozdovati neobrasle površine / gosta, neobrasla brada ♪
  4.      nèobvéznost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost neobveznega: neobveznost udeležbe na proslavi ♪
  5.      nèodpóren  -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) 1. ki ni odporen: neodpornemu človeku je bolezen še bolj nevarna / neodporen material; ta sorta žita je proti mrazu zelo neodporna 2. med. katerega organizem slabo ali sploh ne prenaša določene snovi: bolnik je neodporen proti zdravilom, za zdravila ♪
  6.      nèodpórnost  -i ž (ȅ-ọ́) 1. lastnost, značilnost neodpornega človeka: otrokova neodpornost jih skrbi / neodpornost proti vlagi 2. med. stanje organizma, da slabo ali sploh ne prenaša določene snovi: neodpornost proti zdravilom, za zdravila ♪
  7.      nèodpustljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da odpustiti: neodpustljiva žalitev; neodpustljivo ravnanje // ekspr. zelo velik, hud: neodpustljiva napaka, zamuda nèodpustljívo prisl.: igrali so neodpustljivo slabo ♪
  8.      nèodrásel  -sla -o tudi nèodrástel -tla -o [ǝu̯] prid. (ȅ-ā ȅ-á) ki ni odrasel: neodrasel fant; neodrasla žival ♪
  9.      nèopísen 1 -sna -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž. nepopisen: izraz njenega obraza je bil neopisen; obšla so ga čudna, neopisna čustva / ekspr. neopisna ljubezen, žalost ♪
  10.      nèoskrbován  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni oskrbovan: slabo oskrbovani in neoskrbovani objekti / neoskrbovana planinska koča planinska koča, v kateri se dobi samo prenočišče ♪
  11.      nèotesán  -a -o prid. (ȅ-á) 1. ki ni otesan: neotesan les; neotesani trami 2. ekspr. ki zaradi neprimernega, slabega vedenja vzbuja neodobravanje, odpor: neotesan, nekulturen človek; to so surovi, neotesani fantje / kot psovka divjak neotesani nèotesáno prisl.: neotesano govoriti, se vesti ♪
  12.      nèotesánec  -nca m (ȅ-á) ekspr. kdor zaradi neprimernega, slabega vedenja vzbuja neodobravanje, odpor: je velik neotesanec / kot psovka pojdi že, ti neotesanec neotesani ♪
  13.      nèotesánka  -e ž (ȅ-á) ekspr. ženska, ki zaradi neprimernega, slabega vedenja vzbuja neodobravanje, odpor: neverjetno, kakšna neotesanka je to ♪
  14.      nèotesánost  -i ž (ȅ-á) ekspr. lastnost človeka, ki zaradi neprimernega, slabega vedenja vzbuja neodobravanje, odpor: očitali so mu neotesanost / to je velika neotesanost ♪
  15.      nèpártijec  -jca m (ȅ-á) publ. kdor ni član Zveze komunistov Jugoslavije ali (komunistične) partije: na sejo so povabili tudi nepartijce ♪
  16.      nèpísmen  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ne zna pisati in brati: nepismeni ljudje // slabš. ki kako stroko slabo pozna: na tem področju je popolnoma nepismen nèpísmeni -a -o sam.: organizirali so tečaj za nepismene ♪
  17.      nèpísmenost  -i ž (ȅ-ȋ) neznanje pisanja in branja: odpraviti nepismenost // slabš. slabo poznavanje kake stroke: filmska, plavalna, politična nepismenost ♪
  18.      nèplemenít  -a -o prid. (ȅ-ȋ) 1. ki mu manjka plemenitosti, dobrote: nepošten in neplemenit človek / neplemenite misli, želje; neplemenito dejanje / evfem. ima neplemenite namene slabe 2. ki ni najboljše kakovosti: neplemenit les / neplemenita pasma, vrsta 3. v razredni družbi ki nima plemiškega naslova, ni plemiškega rodu: plemeniti in neplemeniti meščani ◊ metal. neplemenite kovine; obrt. neplemenito krzno nèplemeníto prisl.: neplemenito ravnati s kom ♪
  19.      nèpopravljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da popraviti: nepopravljiv stroj / položaj v podjetju je nepopravljiv; naredil je nepopravljivo napako / zgodila se mu je nepopravljiva krivica / nepopravljiva izguba, škoda / ekspr. to bo imelo zanj nepopravljive posledice / je nepopravljiv prepirljivec nèpopravljívo prisl.: nepopravljivo pokvariti; nepopravljivo slab človek; sam.: zgodilo se je nekaj nepopravljivega ♪
  20.      nèporásel  -sla -o tudi nèporástel -tla -o [ǝu̯] prid. (ȅ-ā ȅ-á) ki ni porasel: neporasla pobočja / gladki, neporasli listi ♪
  21.      nèpoštèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni pošten: ne druži se z njim, nepošten človek je / nepoštena igra, kupčija; nepošteno dejanje / evfem. ima nepoštene namene slabe ♪
  22.      nèpotešèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) 1. ki ni potešen: nepotešen otrok / nepotešena jeza, žalost / nepotešeno srce // knjiž. neizpolnjen, neuresničen: njegove želje so ostale nepotešene; močno, nepotešeno hrepenenje 2. knjiž. (spolno) nèzadovoljèn: ob njem je ostala nepotešena / nepotešena kri, sla ♪
  23.      nèpotešljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da potešiti: v svoji žalosti je nepotešljiv / obšla ga je nepotešljiva jeza / knjiž. nepotešljiva želja neizpolnljiva, neuresničljiva // ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nepotešljiv pohlep; nepotešljiva ženska radovednost; njegovo sovraštvo je nepotešljivo nèpotešljívo prisl.: nepotešljivo jokati; nepotešljivo jezen, žalosten ♪
  24.      nèpoučèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni poučen, ni seznanjen s čim: nepoučeni bolniki se takega zdravljenja bojijo; hotel je vplivati na odločitev nepoučenih ljudi; biti nepoučen o kakem dogodku // knjiž. ki se na kako področje, stroko slabo spozna: nepoučen bralec avtorjevih misli ne bo doumel; v literaturi je nepoučen; sam.: nepoučeni so bili prepričani, da ima prav ♪
  25.      nèpovóljen  -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) knjiž. slab, nezadovoljiv: nepovoljen izid tekmovanja; nepovoljne gospodarske razmere / nepovoljne ocene / dobiti nepovoljen odgovor negativen, odklonilen nèpovóljno prisl.: nepovoljno vplivati / zastar. nepovoljno izobražen nezadostno ♪

   3.526 3.551 3.576 3.601 3.626 3.651 3.676 3.701 3.726 3.751  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA