Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Sla (359-383)


  1.      oslánjati  -am nedov. (ā) knjiž. naslanjati: oslanjati komolce ob kolena; oslanjati se na ograjo / oslanjati prevod na izvirnik / preveč se oslanjaš na njegovo mnenje preveč si odvisen od njegovega mnenja / ne gre, da bi se oslanjali na take ljudi imeli, dobivali pomoč, podporo pri takih ljudeh oslanjajóč -a -e: deloval je, oslanjajoč se na delavce ♪
  2.      oslár  -ja m (á) kdor goni, vodi osla: oslarji so poganjali osle ♪
  3.      oslaríja  -e ž (ȋ) slabš. neumno govorjenje ali ravnanje: kakšno oslarijo si spet naredil; takih oslarij ne bom poslušal / govoriti oslarije // kar je neumno sploh: take oslarije že dolgo nisem bral, gledal / napolnili so ti glavo z oslarijami neumnimi nazori, mislimi // v medmetni rabi izraža negativen odnos do povedanega: pravi, da bo pustil službo — oslarija; spustiti se v boj s tem človekom, kakšna oslarija ♪
  4.      oslavíti  -ím tudi osláviti -im dov., oslávil; oslávljen in oslavljèn (ȋ í; ā ȃ) zastar. proslaviti: s tem dejanjem je oslavil domovino; oslaviti svoje ime; to je storil z namenom, da se oslavi ♪
  5.      oslávljati  -am nedov. (á) knjiž., redko ogovarjati, naslavljati: oslavljati koga (s) tovariš / med pripovedovanjem ga je neprenehoma oslavljala ♪
  6.      ošlátati  -am dov., tudi ošlatájte; tudi ošlatála (á ā) nižje pog. s tipanjem ugotoviti, najti; otipati: v temi je ošlatal ograjo ♪
  7.      pánislamízem  -zma m (ȃ-ȋ) gibanje za politično združitev vseh muslimanov ♪
  8.      pánslavíst  -a m (ȃ-ȋ) pristaš panslavizma: navdušen panslavist / češki panslavisti ♪
  9.      pánslavístičen  -čna -o prid. (ȃ-í) nanašajoč se na panslaviste ali panslavizem: panslavistične ideje / panslavistične pesmi ♪
  10.      pánslavízem  -zma m (ȃ-ȋ) ideja o kulturni vzajemnosti in politični združitvi vseh Slovanov: panslavizem v delih piscev 17. stoletja // zlasti v 19. stoletju gibanje, ki temelji na tej ideji: pristaš panslavizma / ruski panslavizem ♪
  11.      peslájnar  -ja [pǝs] m (ȃ) star. pesjan: izogibajte se teh peslajnarjev / luterani in drugi taki peslajnarji krivoverci ◊ etn. bajeslovno bitje s človeškim telesom in pasjo glavo; psoglavec ♪
  12.      podnaslávljanje  -a s (á) glagolnik od podnaslavljati: podnaslavljanje člankov v časopisih / podnaslavljanje filma se je zavleklo ♪
  13.      podnaslávljati  -am nedov. (á) knjiž. dajati podnaslove: podnaslavljati članke; svoja dela vedno podnaslavlja ♦ film. opremljati film s podnaslovi ♪
  14.      podslápje  -a s (ȃ) grad. del struge pod jezom, pregrado, kamor pada voda: globoko podslapje / podslapje jeza ♪
  15.      pólsládek  -dka -o [u̯s] prid. (ọ̑-á) agr., v zvezi polsladko vino vino, ki ima v enem litru do 50 g sladkorja: polsladka in sladka vina ♪
  16.      pólslán  -a -o [u̯s] prid. (ọ̑-ȃ ọ̑-á) ki ni popolnoma slan: polslana jed ♦ geol. polslana voda voda, ki je mešanica morske in sladke vode; somornica; polslano morje morje, v katerem se mešata morska in sladka voda ♪
  17.      popravosláviti  -im dov. (á ȃ) narediti kaj pravoslavno: hoteli so jih popravoslaviti; nekateri so se popravoslavili ♪
  18.      poslabéti  -ím dov. (ẹ́ í) brezoseb., knjiž. postati slabo: čutila je, da ji bo poslabelo; nenadoma mu je poslabelo ♪
  19.      poslábšanje  -a s (ȃ) glagolnik od poslabšati: poslabšanje odnosov med državama; poslabšanje položaja na fronti / poslabšanje bolezni / poslabšanje vremena ♪
  20.      poslábšati  -am dov. (ȃ) povzročiti, da kaj postane slabše: nalivi so še poslabšali cesto / to je poslabšalo odnos staršev do šole; življenjske razmere so se med vojno poslabšale; s tem dejanjem si je poslabšal položaj / bolezen se mu je poslabšala; brezoseb. zvečer se je bolniku poslabšalo / vreme se je poslabšalo ∙ žarg. dijaki so se v matematiki poslabšali imajo slabše ocene kot prej ♦ šol. učni uspeh se je poslabšal poslábšan -a -o: poslabšan položaj kmetov ♪
  21.      poslabševáti  -újem nedov. (á ȗ) redko slabšati: poslabševati odnose med državami; položaj se poslabšuje / bolezen se včasih izboljšuje, včasih poslabšuje ♪
  22.      posládek  -dka m (ȃ) 1. nav. ekspr. kar kdo zelo rad jé: mati mu je vedno pripravila kak posladek / včasih si za posladek privošči rake // v povedni rabi kar je zelo prijetno, ugodno: jutranji sprehodi so bili posladek / ples je bil pravi posladek večera 2. knjiž. jed, ki se ponudi po glavni jedi v dnevnem obroku; poobedek: naročiti, servirati posladek in črno kavo / pri posladku se je družba še bolj sprostila / za posladek je bil sir ● knjiž., redko lešnike uporabljajo za razne posladke za slaščice, pecivo ♪
  23.      posladíti  -ím dov., posládil (ȋ í) osladiti: precediti in posladiti čaj / s svojo prijaznostjo mu je posladila stare dni poslajèn -êna -o: z medom poslajen čaj ∙ poslajena jedrca potresena, oblita s sladkorjem ♪
  24.      posladkánje  -a s (ȃ) glagolnik od posladkati: posladkanje palačink / za posladkanje je pripravila pečena jabolka za posladek ♪
  25.      posladkánost  -i ž (á) ekspr. lastnost, značilnost posladkanega: posladkanost besed / idilika in posladkanost v romanu ♪

   234 259 284 309 334 359 384 409 434 459  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA