Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Sla (326-350)



  1.      naslávljanje  -a s (á) glagolnik od naslavljati: naslavljanje poštnih pošiljk / opustiti naslavljanje poglavij / naslavljanje nadrejenih oseb; spoštljivo naslavljanje
  2.      naslávljati  -am nedov. (á) 1. pisati naslov prejemnika pošiljke: naslavljati pošiljke / vsa pisma je naslavljal na brata 2. publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga nakazuje samostalnik, in njegovo usmerjenost: naslavljati očitke meščanstvu; naslavljati kritike, pohvale na predsednika 3. knjiž. dajati naslov: naslavljati pesmi, poglavja / naslavljati slike z abstraktnimi naslovi 4. knjiž. v nagovoru, ogovoru uporabljati naslov: naslavljali so ga (s) tovariš predsednik; naslavljati koga z doktorjem
  3.      nèodposlán  -a -o prid. (-á) ki ni odposlan: odgovor je napisan, a neodposlan; neodposlano pismo
  4.      nèoslabljèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni oslabljen: nove, še neoslabljene čete / neoslabljena moč, volja
  5.      nèoslajèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni oslajen: neoslajen sadni sok; neoslajena kava
  6.      nèpravosláven  -vna -o prid. (-á) ki ni pravoslaven: pravoslavni in nepravoslavni Slovani
  7.      sladkán  -a -o prid. ( á) ki ni sladkan: nesladkan čaj; nesladkano sadje se manj časa ohrani kot sladkano
  8.      slán  -a -o prid. (- -á) nasproten, drugačen od slanega: slana in neslana jezera
  9.      neslán  -a -o prid. ( ā) 1. ki ni slan, ni soljen: neslan kruh; uživati mora neslano hrano / ima neslano dieto ∙ ekspr. še neslanega kropa ne zasluži zelo malo, slabo dela 2. nav. slabš., s širokim pomenskim obsegom ki zaradi neprimernosti, nedostojnosti vzbuja neugodje, odpor: rad dela neslane dovtipe; pripoveduje neslane šale / neslan domislek neduhovit / dajati neslane pripombe neprimerne / neslano govorjenje neumno, vsebinsko prazno // neprijeten, zoprn: neslan človek; sukal se je okrog nje in postajal vedno bolj neslan / kot psovka molči, gobezdalo neslano nesláno prisl.: neslano govoriti, se norčevati; sam.: rad pove kaj neslanega
  10.      neslanáriti  -im nedov.) star. neprimerno, nedostojno se vesti: nekaj je neslanaril okrog nje, pa ga je udarila / kar naprej blebeta in neslanari
  11.      neslánež  -a m () slabš. neprijeten, zoprn človek: težko je prenašati tega neslaneža
  12.      neslánost  -i ž (ā) slabš. neprimerno, nedostojno govorjenje, vedenje: težko je prenašala njegove neslanosti / govoriti, kvasiti, pripovedovati neslanosti / uganjali so razne neslanosti neprimerna, neumestna dejanja
  13.      sláven  -vna -o prid. (-á) ki ni slaven: neslaven človek / ekspr.: priče neslavne preteklosti; neslavna zmaga / evfem. njegovo neslavno dejanje mu ni bilo v čast sramotno slávno prisl.: neslavno končati življenje
  14.      obvesláti  -ám dov.) z veslanjem priti okrog česa: obveslati otoček
  15.      odposlánec  -nca m (á) kdor je izbran in poslan kam s posebno nalogo: sprejeti odposlanca; državni, vladni odposlanec; odposlanec predsednika republike // kdor je izbran in pooblaščen za zastopanje določenih interesov; delegat: izvoliti odposlanca / Zbor odposlancev slovenskega naroda zbor izvoljenih slovenskih odposlancev od 1. do 3. oktobra 1943 v Kočevju, na katerem so bili izvoljeni začasni organi ljudske oblasti; pren., pesn. cvet, odposlanec lepote
  16.      odposlánka  -e ž (á) ženska oblika od odposlanec: prišla je kot odposlanka mednarodne organizacije / predlog naše odposlanke je bil sprejet
  17.      odposlánski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na odposlance ali odposlanstvo: opravil je več važnih odposlanskih potovanj
  18.      odposlánstvo  -a s () skupina ljudi a) izbranih in poslanih kam s posebno nalogo: poslati, sprejeti odposlanstvo; odposlanstvo vlade; člani britanskega vojaškega odposlanstva b) izbranih in pooblaščenih za zastopanje določenih interesov: izvolili so ga v odposlanstvo delavcev
  19.      odposláti  -póšljem dov., odpôšlji odpošljíte (á ọ́) 1. narediti, da je kaj poslano naslovniku: pisma še ni odposlal; odposlati pošiljko 2. narediti, da kdo odide kam s posebno nalogo: odposlali so ga v mesto, da bi vse uredil; odposlali so jih naprej odposlán -a -o: številka odposlanega dopisa
  20.      odslávljati  -am nedov. (á) 1. z besedami, kretnjo sporočati komu, naj odide: odslavljati obiskovalce / vse ženine odslavlja zavrača 2. ekspr. delati, povzročati, da kdo ni več v delovnem razmerju; odpuščati: tudi v tej tovarni so začeli odslavljati delavce / odslavljati iz službe
  21.      odvesláti  -ám dov.) z veslanjem se oddaljiti: odveslali so proti otoku
  22.      ôsla  -e ž (ó) podolgovat kos kamna za brušenje zlasti kose: osla dobro, slabo brusi; nositi oslo v oselniku; brusiti z oslo / ekspr. kose so pele pod oslami
  23.      oslabélost  -i ž (ẹ́) stanje oslabelega človeka: oslabelost bolnikov / oslabelost vida / od oslabelosti ne more stati
  24.      oslabéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati slab, onemogel: v dolgi bolezni je oslabel; konji so oslabeli od lakote / rastlina v taki zemlji oslabi 2. izgubiti popolnost svojih značilnosti: napadi so oslabeli // nav. 3. os. prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: težko hodi, ker so mu zaradi dolgega ležanja noge oslabele; oči so mu oslabele; srce oslabi / na starost vid oslabi ◊ lingv. samoglasnik oslabi se izgovarja manj izrazito oslabèl in oslabél -éla -o: okrevališče za oslabele otroke; biti oslabel od bolezni; po tej bolezni je vstal še bolj oslabel; našel ga je še živega, a zelo oslabelega; oslabele oči
  25.      oslabévati  -am nedov. (ẹ́) redko slabeti: bolnik oslabeva / veter je oslabeval v rahlo pihljanje

   201 226 251 276 301 326 351 376 401 426  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA