Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Sla (309-333) 
- moslavína in móslavina -e ž (í; ọ̑) agr. šipon: gojiti moslavino ♪
- nasláda -e ž (ȃ) nav. ekspr. 1. zelo prijeten, ugoden občutek zaradi zadovoljevanja kakega nagnjenja, želje: čutiti, vzbujati naslado; z naslado piti črno kavo; duhovna, spolna naslada; naslada ob bolečini, opolzkem govorjenju; poželenje in naslada / pogovor z njo mi je v naslado / živeti v nasladi 2. kar vzbuja tak občutek: odpovedati se nasladam; dobrote in naslade sveta ♪
- nasláden -dna -o prid. (ā) nanašajoč se na naslado: nasladne misli, predstave / nasladen občutek / zabave nasladnih meščanov / mislila je, da je lepa, elegantna in nasladna / piti v nasladnih požirkih nasládno prisl.: nasladno se smejati ♪
- nasladílo -a s (í) knjiž. 1. sredstvo, navadno brez hranilne vrednosti, ki vzbuja zelo prijeten, ugoden občutek, zlasti telesni; mamilo, poživilo: odpovedati se uživanju nasladil; alkohol, kava, tobak in druga nasladila 2. snov, ki daje hrani sladek okus; sladilo: jedem dodajamo dišave, začimbe ali nasladila ♪
- nasladíti se -ím se dov., nasládil se; naslajèn (ȋ í) star. naužiti se, razveseliti se: nasladiti se z dobrim vinom / nasladiti se pri dekletu ♪
- nasladkáti -ám dov. (á ȃ) (nekoliko) sladkati, osladiti: nasladkati sok nasladkáti se zadovoljiti svojo potrebo, željo po sladkem: kupil si je bonbone, da bi se nasladkal; pren., ekspr. nasladkati se lepih lic dekleta ♪
- nasládnež -a m (ȃ) ekspr. kdor se (rad) naslaja: nenasiten nasladnež ♪
- nasládnica -e ž (ȃ) ekspr. ženska, ki se (rada) naslaja: ona je velika nasladnica / knjiž. noč je preživel pri neki nasladnici vlačugi, prostitutki ♪
- nasládnik -a m (ȃ) knjiž., ekspr. kdor se (rad) naslaja: on je velik nasladnik ♪
- nasládnost -i ž (ā) nav. ekspr. lastnost, značilnost nasladnega: nasladnost dotika, pogleda / krotiti svojo nasladnost / predal se je nasladnosti občutka, da je dobrodošel; živeti v izobilju in nasladnosti ♪
- naslága -e ž (ȃ) knjiž., redko plast, sloj: naslaga ilovice, maščobe; debelina naslage / idejna naslaga romana ♪
- naslájanje -a s (á) glagolnik od naslajati se: spolno naslajanje; naslajanje ob tujih slabostih / z naslajanjem se česa spominjati z naslado ♪
- naslájati se -am se nedov. (á) nav. ekspr. imeti, doživljati zelo prijeten, ugoden občutek zaradi zadovoljevanja kakega nagnjenja, želje: naslaja se ob njeni lepoti, sramežljivosti, zadregi; naslajati se ob misli na bogastvo, zmago; spolno se naslajati / naslajati se nad lepoto pokrajine / naslajati se s pornografskimi revijami / naslajati se s pijačo naslájati star. razveseljevati: ptičje petje mu je naslajalo uho ♪
- naslanjáč -a m (á) udoben stol z naslonjalom za hrbet in roke, navadno oblazinjen: sedeti v naslanjaču; mehek, širok naslanjač ● ekspr. obdržal je predsedniški naslanjač mesto, položaj ◊ zool. vsak od dveh sekalcev za zgornjima glodačema pri zajcih ♪
- naslanjálo -a s (á) redko naslonjalo, naslonilo: stol z visokim naslanjalom ♪
- naslánjanje -a s (ā) glagolnik od naslanjati: pri naslanjanju lestve bi kmalu izgubil ravnotežje / roman kaže naslanjanje na ekspresionizem ♪
- naslánjati -am nedov. (ā) dajati, postavljati kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: naslanjati deske na steno / ne naslanjajte koles na zid / naslanjati obraz med dlani, na dlani, v dlani; naslanjati brado, komolce na mizo; pren. mesto naslanja svoj razvoj na staro prometno osnovo naslánjati se 1. biti v poševnem, nagnjenem položaju, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: naslanjati se z rokami na mizo; naslanjati se na ograjo, steno / na enem koncu se ključnica naslanja na prsnico 2. nav. ekspr., s prislovnim določilom biti v prostorsko neposrednem stiku s čim: jezero se na severu naslanja na hribe; zadnja stran hiše se naslanja ob strmo pobočje / ti prostori se naslanjajo na vežo // biti, nahajati se na kakem področju, navadno na večji površini: mesto se naslanja na južno stran hriba 3. publ., s prislovnim določilom biti odvisen: njegove sedanje pesmi se naslanjajo na ljudskega duha; optimizem se naslanja na povečanje izvoza; gradnja tovarne se naslanja na velike potrebe trga / naslanjati se na zgodovinske vire 4. publ., navadno v zvezi z na imeti, dobivati pomoč, podporo: ta stranka se naslanja na delavce / naslanjati se na lastne sile ● ekspr. drugi so delali, on pa se je samo na lopato naslanjal ni delal; je pogosto počival ◊ lingv. predlogi se naslanjajo na naglašene
besede za seboj v govoru se povezujejo z njimi v naglasno enoto, celoto naslanjáje star.: naslanjaje se na brata, je prišepal do doma naslanjajóč -a -e: spal je, naslanjajoč glavo na mizo; naslanjajoč se na te dokaze, je zavrnil vse očitke ♪
- naslávljanje -a s (á) glagolnik od naslavljati: naslavljanje poštnih pošiljk / opustiti naslavljanje poglavij / naslavljanje nadrejenih oseb; spoštljivo naslavljanje ♪
- naslávljati -am nedov. (á) 1. pisati naslov prejemnika pošiljke: naslavljati pošiljke / vsa pisma je naslavljal na brata 2. publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga nakazuje samostalnik, in njegovo usmerjenost: naslavljati očitke meščanstvu; naslavljati kritike, pohvale na predsednika 3. knjiž. dajati naslov: naslavljati pesmi, poglavja / naslavljati slike z abstraktnimi naslovi 4. knjiž. v nagovoru, ogovoru uporabljati naslov: naslavljali so ga (s) tovariš predsednik; naslavljati koga z doktorjem ♪
- nèodposlán -a -o prid. (ȅ-á) ki ni odposlan: odgovor je napisan, a neodposlan; neodposlano pismo ♪
- nèoslabljèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni oslabljen: nove, še neoslabljene čete / neoslabljena moč, volja ♪
- nèoslajèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni oslajen: neoslajen sadni sok; neoslajena kava ♪
- nèpravosláven -vna -o prid. (ȅ-á) ki ni pravoslaven: pravoslavni in nepravoslavni Slovani ♪
- nèsladkán -a -o prid. (ȅ á) ki ni sladkan: nesladkan čaj; nesladkano sadje se manj časa ohrani kot sladkano ♪
- nèslán -a -o prid. (ȅ-ȃ ȅ-á) nasproten, drugačen od slanega: slana in neslana jezera ♪
184 209 234 259 284 309 334 359 384 409 
