Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Sla (2.584-2.608)



  1.      koprívje  -a s () več kopriv, koprive: s koprivjem porasla pot
  2.      koprnéti  -ím nedov., tudi koprnì (ẹ́ í) 1. nav. ekspr. čutiti, imeti zelo močno željo po čem: koprneli so po miru, svobodi; koprni za njim; močno, zelo koprneti; z vso dušo je koprnel, da bi jo videl; pren. nemirno srce je koprnelo po sreči 2. star. zelo se bati, dreveneti (od strahu): kar koprnel je pred očetom / ob mučenju ljudi so gledalci koprneli od groze // zastar. hirati, slabeti: koprnel je od lakote koprnèč -éča -e: koprneč po miru; po svobodi koprneči ljudje; prisl.: koprneče zreti v daljavo
  3.      koralína  -e ž () bot. z apnencem prepojena drevesasto razrasla rdeča alga, Corallina
  4.      korénček  tudi korênček -čka m (ẹ̑; ) rastlina z večkrat pernato razdeljenimi listi ali njeni rdečkasti omeseneli podzemeljski deli: sejati korenček; korenček in peteršilj / ostrgaj nekaj korenčkov / rdeči korenček ● ekspr. strgala mu je korenček: šlik šlak s premikanjem enega kazalca po drugem izražala škodoželjnost
  5.      korenínica  -e ž (í) manjšalnica od korenina: stebelce in koreninica / na stranskih koreninah so pognale drobne koreninice / dlakaste koreninice / jesti sladke koreninice
  6.      koreográf  -a m () kdor se (poklicno) ukvarja s koreografijo: bil je eden najslavnejših koreografov; koreografi in plesalci
  7.      korêselj  -slja m (é) zool. manjša, krapu podobna sladkovodna riba, Carassius carassius: loviti koreslje
  8.      korespondénca  -e ž (ẹ̑) 1. vzdrževanje medsebojnih pismenih stikov, dopisovanje: ima, vodi obširno, redno korespondenco / poslovna, trgovska korespondenca / tečaji iz knjigovodstva in korespondence // pisma, dopisi: izšla je celotna Cankarjeva korespondenca 2. knjiž. zveza, povezava: iskal je korespondenco z družbeno bitjo; gre le za simbolično korespondenco med njima
  9.      koréta  stil. korêta -e ž (ẹ̑; ) 1. pog. voz na dveh kolesih: vojaki so odpeljali ranjence na koreti // slabš. staro, slabo vozilo, zlasti avtomobil: prodaj že to koreto / stara koreta 2. nar. zahodno ročni voziček, ciza: naložiti krompir na koreto
  10.      koristolóvec  -vca m (ọ̑) slabš. kdor teži po koristi: bil je velik koristolovec; koristolovci in karieristi
  11.      koristolóvstvo  -a s (ọ̑) slabš. težnja po koristi: sodeloval je samo iz koristolovstva
  12.      korítar  -ja m () slabš. kdor je v donosni službi, na uglednem položaju ali si zelo prizadeva priti do tega zaradi lastnih koristi: koristolovci in koritarji
  13.      korítarstvo  -a s () slabš. lastnost, značilnost koritarjev: očitali so mu koritarstvo; dobičkarstvo in koritarstvo
  14.      koríto  -a s (í) 1. podolgovata, navadno lesena posoda za krmljenje, napajanje živine: v koritu je še dosti krme; leseno korito / svinjsko korito // večja podolgovata, navadno zidana posoda na prostem za vodo: zajeti vodo iz korita / šla je h koritu po vodo; pere pri koritu 2. kar je po obliki podobno koritu: po koritu je spuščal opeko s strehe / cvetlična korita; mlinsko korito; pomivalno, umivalno korito / žarg., navt. korito čolna, ladje trup 3. podolgovata naravna ali umetna vdolbina na zemeljski površini, po kateri teče voda; struga: v koritu pod hišo teče potok; izsušeno, razrito korito; korito hudournika / rečno, vodno korito ● slabš. še korita si ne pospravi sam postelje, ležišča; slabš. hitro je prišel do korita do donosne službe, uglednega položaja; slabš. se vidi, da je pri koritu da ima donosno službo, ugleden položajalp. korito globoka vdolbina v skalovju, nastala zaradi delovanja tekoče vode, plazov; čeb. korito (čebelji) panj, izdolben iz kosa debla; fot. korito naprava, v kateri se kemično obdeluje fotografski material; gled. svetlobno korito pločevinasta naprava z žarnicami različnih barv za osvetljevanje scene
  15.      kornét  -a m (ẹ̑) 1. trobenti podobno glasbilo: igrati na kornet / altovski kornet 2. obrnjenemu stožcu podobna posodica, navadno iz nekvašenega testa ali tršega papirja: sladoled v kornetih / pog. prosim kornet kornet z vsebino 3. nekdaj najnižji oficir eskadrona: bil je kornet znanega polka 4. rel., nekdaj belo, v ostrih robovih nazaj štrleče pokrivalo nekaterih redovnic, zlasti usmiljenk: na glavi je imela kornet
  16.      korumpíranost  -i ž () nav. slabš. lastnost, značilnost korumpiranega: boriti se proti zlaganosti in korumpiranosti družbe
  17.      korumpírati  -am nedov. in dov. () nav. slabš. (moralno) izprijati, kvariti, navadno s podkupovanjem: okolica ga je korumpirala; uradništvo se je vse bolj korumpiralo korumpíran -a -o: korumpirani vladajoči razredi; kritika je bila že tako dovolj korumpirana
  18.      korúpcija  -e ž (ú) dajanje ali sprejemanje nagrad zaradi hitrejšega, ugodnejšega, navadno nezakonitega reševanja uradnih zadev; podkupovanje, podkupljivost: razširila se je korupcija; to je bil čas splošne korupcije; korupcija v javnem življenju // nav. slabš. (moralna) izprijenost, pokvarjenost, navadno zaradi takega dajanja ali sprejemanja nagrad: korupcija dvora
  19.      korupcioníst  -a m () nav. slabš. kdor je izprijen, pokvarjen, navadno zaradi podkupovanja: boj proti korupcionistom; bil je korupcionist in izdajalec
  20.      korúzen  -zna -o prid. () nanašajoč se na koruzo: koruzna slama; koruzno steblo, zrno / koruzni zdrob; koruzna moka / koruzni kruh, močnik; koruzni žganci ♦ agr. lasje na koruznem storžu zelo podaljšani vratovi pestičev; zool. koruzni molj molj, ki povzroča škodo zlasti na koruzi, Sitotroga cerealella
  21.      koruzínje  -a s () nar. vzhodno koruzna slama: na njivah so ležali snopi koruzinja
  22.      koruzíšče  in korúzišče -a s (í; ū) 1. njiva, na kateri je rasla koruza: preorati koruzišče; koruzišča in krompirišča so bila suha 2. koruzna slama: na njivi so bili kupi koruzišča
  23.      korúznica  -e ž () 1. koruzna slama: po njivi je ležala raztresena koruznica; obrali so koruzo in posekali koruznico 2. pog. priležnica: končno se bosta bajtar in njegova koruznica le vzela
  24.      koruzovína  -e ž (í) koruzna slama; koruznica: pokladati koruzovino; s koruzovino pokrit hlev
  25.      kôsa  -e stil.ž (ó) orodje z dolgim rezilom in dolgim ročajem za košenje trave: kosa se je skrhala; koso brusiti, klepati, nasaditi / ekspr. kose so pele ● ekspr. smrt že kleplje koso zanj kmalu bo umrl; ekspr. komaj je še mahal s koso kosil; ekspr. prišla je starka s koso smrtgeogr. zemeljska kosa podolžna sipina, ki zapira zaliv ali jezero; navt. kosa nekdaj naprava na liburnah za rezanje vrvi, ki držijo jambore

   2.459 2.484 2.509 2.534 2.559 2.584 2.609 2.634 2.659 2.684  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA