Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Skladatelj (51-75)


  1.      ópus  -a m (ọ̑) 1. vsa dela kakega avtorja: pesnikov obsežni opus še ni bil objavljen v celoti; razen simfonij sestavljajo njegov opus klavirski koncerti in sonate / izbori iz življenjskega opusa pomembnejših ustvarjalcev // s prilastkom vsa dela z določenega področja ustvarjanja kakega avtorja: v zbirki je upoštevan tudi slikarjev grafični opus; analiza njegovega publicističnega opusa 2. muz. z zaporedno številko zaznamovano glasbeno delo kakega skladatelja: godalni kvartet številka štirinajst v cis-molu opus sto enaintrideset [op. 131] Ludwiga van Beethovna ♪
  2.      oratórijski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na oratorij: oratorijska gradnja skladbe / oratorijski skladatelji ♪
  3.      orkestrírati  -am dov. in nedov. (ȋ) muz. napisati, prirediti glasbeno delo za orkester: to pesem je orkestriral znan skladatelj; pren., knjiž. pesnik je orkestriral glasove v rimi ♪
  4.      pésem  -smi ž (ẹ̑) 1. krajše literarno delo z ritmičnim besednim redom, s posebno glasovno ureditvijo, navadno z manjšim številom besed v vrstici: brati, deklamirati pesmi; pisati, star. zlagati pesmi; prevesti, uglasbiti pesem; romantična, satirična, tendenčna pesem; ciklus, zbirka pesmi; pesmi in pesnitve / ljubezenska pesem; ljudska pesem ki se zlasti v péti obliki širi, ohranja in pri tem bolj ali manj spreminja; umetna pesem katere oblika in vsebina je izraz zavestnega umetniškega hotenja določenega avtorja; pesmi za otroke / ekspr. Župančičeva pesem je polna žara Župančičeve pesmi, pesništvo 2. vokalna skladba z literarnim delom kot besedilom: peti, poslušati pesmi; borbena, vesela pesem; besedilo, melodija, refren pesmi / ekspr. oglasila se je, zadonela je pesem / zaigrati pesem na harmoniko; žvižgati (si) pesem / cerkvena pesem; partizanska, zborovska pesem // izvajanje, petje take skladbe: to pesem moramo še izboljšati; zbor vadi novo pesem / v pesem se je mešal razposajen smeh 3. nav. ekspr., navadno s prilastkom določen skupek glasov, zvokov a) s katerimi se oglaša kaka ptica, žuželka: prisluhnil je pesmi čričkov, grlic / škrjanček je drobil svojo pesem je pel / pesem slavca je utihnila b) ki jih daje pojavljanje, gibanje, delovanje česa: pesem dežja, morja, vetra ga je pomirjala; pesem klopotcev, zvonov, žage / stroj je drdral svojo enolično pesem ● knjiž. pesem je ugasnila v njegovih očeh ni bil več vesel, radosten; ekspr. zdaj je to (delati) pesem to je zelo prijetno, lahko delo, opravilo; pog., ekspr. to je pa druga pesem stvar je drugačna, kakor je kazalo; pog., ekspr. kako se bo to končalo, je pa druga pesem izraža dvom, nezaupanje v tak konec česa, kot se kaže, napoveduje; pog., ekspr. zmeraj ista pesem zmeraj enako, neprimerno, nezaželeno govorjenje, ravnanje; pog., ekspr. vsi zaljubljenci pojejo isto pesem govorijo, ravnajo enako; knjiž., ekspr. labodja pesem pesnikovo, pisateljevo, skladateljevo zadnje pomembno delo pred smrtjo; ekspr. sekira je zapela gozdu mrtvaško pesem začeli so ga sekati; knjiž. vse to je še pesem prihodnosti se še ne bo kmalu uresničilo; publ., ekspr. ta izdelek je visoka pesem tehnike je zelo kvaliteten, dober ◊ etn. jurjevske pesmi; obredna pesem vsebinsko in melodično prirejena določenemu obredu; lit. anakreontska pesem; domovinska pesem ki izpoveduje, kaže ljubezen do domovine; epska pesem ki vsebuje pripoved, zgodbo; izpovedna pesem; junaška pesem ljudska pesem, ki govori o velikih in slavnih dejanjih; lirska pesem ki vsebuje izpoved; lirsko-epska pesem ki vsebuje izpoved v pripovedi; meditativna pesem; množična pesem zborovska, navadno enoglasna, z aktualnim družbenopolitičnim besedilom; priložnostna pesem ki nastane ob določenem, pomembnejšem (zunanjem) dogodku in je nanj snovno vezana; pesem v enajstercih, svobodnem verzu; pesem v prozi zelo kratko (lirično) literarno delo; muz. črnska duhovna pesem ljudska pesem z religiozno, svetopisemsko snovjo, nastala med črnci v Združenih državah Amerike; dvoglasna, večglasna pesem ♪
  5.      petórica  -e ž (ọ̑) skupina petih oseb: petorica športnikov je odpotovala na tekmovanje / znamenita petorica ruskih skladateljev // knjiž. skupina petih enot: analizirati petorico pesniških zbirk ♪
  6.      péven  -vna -o prid. (ẹ̄) ki ima izrazito, prijetno melodijo: njegove pesmi so zelo pevne / drama se odlikuje po pevnem jeziku // ki se da (brez težav) peti: pevna melodija / v melodiki je skladatelj ljudsko domač in lahko peven ♪
  7.      ponazárjati  -am nedov. (á) delati, da kaj zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega: z risbami ponazarjati dogodke okrog sebe; večji del filma ponazarja spomine na njegovo mladost / ples ponazarja gibanje medvedov; prihod deklet ponazarja skladatelj s kolom / fotografije ponazarjajo znane igralce prikazujejo ♪
  8.      ponazoríti  -ím dov., ponazóril (ȋ í) narediti, da kaj zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega: s temi številkami ponazoriti stanje v gospodarstvu; vsa pravila je ponazoril s primeri / skladatelj je v skladbi čudovito ponazoril tek potočka čez brzice; z gibi in glasovi so otroci ponazorili prihajanje pomladi ponazorjèn -êna -o: na sliki je ponazorjeno delovanje stroja; grafično ponazorjeni rezultati ♪
  9.      poskrbéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. navadno v zvezi z za z aktivnostjo omogočiti a) uresničitev, normalen potek česa: poskrbeti moraš za red; poskrbel bom za varno pot / poskrbel bom, da bo dolg poravnan; ekspr. bom že poskrbel, da boš kaznovan / poskrbeti je treba za kruh, mleko za nabavo kruha, mleka; kdo bo poskrbel za večerjo; pren. sonce je poskrbelo za toploto b) zadovoljitev zlasti telesnih potreb koga: poskrbeti za dojenčke / za ranjence so dobro poskrbeli // z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: on bo poskrbel za organizacijo tekmovanja; poskrbeti za selekcijo / za zabavo gostov bo že on poskrbel on bo zabaval goste / ekspr. otroci so poskrbeli za nemir so bili nemirni 2. zastar. biti uspešen v prizadevanju priti do česa; preskrbeti: poskrbel ti bom podatke o tem; poskrbeti si zaslužek ● zastar. poskrbel je vse svoje družinske zadeve uredil; publ. igro je režiral gost, za glasbo je poskrbel domači skladatelj skomponiral; ekspr. tekmovalec je poskrbel za presenečenje je nepričakovano zmagal; je bil nepričakovano premagan; šalj. treba je poskrbeti tudi za želodec jesti; iron. poskrbela je, da je časopisne rubrike škandalov niso zanemarjale živela, ravnala tako, da so o njej pisali v časopisnih rubrikah škandalov poskrbljèn -êna -o v povedni rabi: za izobrazbo otrok je poskrbljeno; za šolske knjige je bilo slabo poskrbljeno šolskih knjig ni bilo dovolj; v taki stavbi je poskrbljeno za prepih; na ladji je dobro poskrbljeno za udobje / kot opozorilo za pijačo in jedačo (je) poskrbljeno ♪
  10.      povzdigováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. dajati čemu višjo stopnjo glede na pomembnost: skladatelja povzdiguje zlasti mojstrsko obvladovanje mnogoglasja // izražati, poudarjati pozitivne lastnosti: povzdigovati lepoto kraja; povzdigovati koga pred drugimi; preveč rad se povzdiguje / ekspr. povzdigovati koga do neba, v nebo zelo 2. knjiž. spravljati z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost; dvigati: povzdigovati sloves mesta / glasba je povzdigovala slavnostno razpoloženje // spravljati na višjo stopnjo glede na kakovost, pozitivne lastnosti: povzdigovati gospodarstvo / tak izrez obleko zelo povzdiguje; ta dejavnost človeka povzdiguje plemeniti, boljša 3. star. premikati z nižjega mesta, položaja na višjega; dvigati: povzdigovati glavo, roke; povzdigovali so kozarce in si nazdravljali ● star. povzdigovati duha vojakom jih opogumljati; ekspr. povzdigovati svoj glas pripovedovati svoje mnenje; govoriti, praviti; ekspr. povzdigovati oči h komu pogledovati ga; ekspr. kar naprej povzdiguje prst žuga, svari povzdigujóč -a -e: govoril je o njej, povzdigujoč njene lastnosti; povzdigujoče besede povzdigován -a -o: vselej je bil cenjen in povzdigovan ♪
  11.      pôznoromántičen  -čna -o prid. (ó-á) nanašajoč se na pozno romantiko: poznoromantični filozofski lirizem / poznoromantični skladatelj ♪
  12.      predstáviti  -im dov. (á ȃ) 1. z navajanjem imena koga osebno seznaniti s kom: predstaviti prijatelja staršem; predstavil mu je svojo nevesto; predstavili so se drug drugemu / pozabil se je predstaviti; predstaviti se s polnim imenom 2. narediti javno znano kako a) dejavnost koga: režiser je v novem filmu predstavil same mlade igralce; skladatelja bodo predstavili s petimi skladbami; na koncertu se je predstavilo več pevcev / predstavili so se kot amaterji / knjiga predstavi delovanje mlade generacije med revolucijo b) lastnost, lastnosti: ni jih še predstavil; predstavila ga je v najboljši luči / s tem so se predstavili kot dobri poznavalci umetnosti // javno pokazati, razstaviti: predstavili so nov tip avtomobila / na razstavi so obiskovalcem predstavili več vrst strojev predstáviti si povzročiti, da nastane kaj v zavesti kot posledica izkušenj, védenja, miselne ali čustvene dejavnosti: ta pojav si je težko predstavil; predstavite si, kaj bi to pomenilo za nas predstávljen -a -o: pri kosilu so mi bili vsi predstavljeni; na sliki je predstavljena pesnikova rojstna hiša; slovenski narod je v zgodovini dostojno predstavljen; ti prevodi so bralcem predstavljeni prvič ♪
  13.      priréden  -dna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na priredje: priredni odnos med stavki; priredni stavek; priredna zveza delov stavka / priredni veznik // knjiž., redko enakovreden: harmonija je pri tem skladatelju priredni element ◊ lingv. priredni prilastek ujemalni prilastek prirédno prisl.: priredno zloženi stavčni člen stavčni člen, v katerem sta sestavini enakovredni ♪
  14.      renesánčen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na renesanso: renesančni slog / renesančne freske; renesančna literatura / renesančni skladatelji ♪
  15.      samospèv  in samospév -éva m (ȅ ẹ́; ẹ̑) muz. skladba za glas in glasbilo, navadno za klavir: samospeve je pel basist Ladko Korošec; samospev znanega skladatelja; samospevi, dvospevi in trospevi / izdal je zbirko svojih partizanskih samospevov / prekomponirani samospev komponiran z vsebinsko povezavo, naslonitvijo na besedilo ♪
  16.      simfónik  -a m (ọ́) skladatelj simfonične glasbe: je eden največjih simfonikov; simfonik in operni skladatelj; pren., knjiž. simfonik jezika // član simfoničnega orkestra: simfoniki imajo vajo / koncerti dunajskih simfonikov ♪
  17.      skládati  -am nedov. (ȃ) 1. dajati kaj skupaj v urejeno obliko, zlasti drugo na drugo: skladati deske, drva / skladati na kup; skladati v kopo, skladovnico / skladati stvari v kovček zlagati 2. ustvarjati, pisati glasbeno delo, skladbo: skladati opere / skladatelj veliko sklada // star. ustvarjati, pisati, zlasti umetniško delo sploh: skladati pesmi, povesti / skladati verze skládati se biti tak, da s čim drugim sestavlja a) urejeno, prijetno celoto: barve se lepo skladajo; ta hiša se ne sklada z okolico b) logično urejeno celoto: ta izjava se ne sklada z njegovimi prejšnjimi trditvami / prepis se sklada z izvirnikom se ujema ● redko fant in dekle se skladata se ujemata, se razumeta; državna in narodnostna meja se ne skladata se prostorsko ne pokrivata, nista isti; zastar. sreča se sklada iz malenkosti sestoji; s sogovornikom se ne sklada se ne strinja ♪
  18.      skládba  -e ž (ȃ) glasbeno delo: izvedli so skladbo priznanega skladatelja; napisal je nekaj znanih skladb / instrumentalna, vokalna skladba; zborovska skladba; skladba za violino in orkester ● zastar. skladbe papirja skladi ◊ muz. dvoročna, polifonska skladba ♪
  19.      spèv  in spév spéva m (ȅ ẹ́; ẹ̑) 1. knjiž. pesem: njegovi spevi slavijo domovino / prepevati ljubezenske speve / godba igra žalne speve / poslušati spev slavčka 2. rel., navadno s prilastkom besedilo, navadno iz psalma, ki se moli ali poje pri maši: zapeti spev; spev z odpevom / darovanjski, obhajilni, vstopni spev; velikonočni spev 3. lit. grafično označen, vsebinsko zaključen del pesnitve: Iliada ima štiriindvajset spevov; zaključni spev ● vznes. labodji spev pesnikovo, pisateljevo, skladateljevo zadnje pomembno delo pred smrtjo ♪
  20.      stándarden  -dna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na standard, predpis: standardni deli, izdelki; standardni vzorec; standardna kakovost; standardne mere oblačil; določiti standardne oblike pasme / standardni predpisi 2. splošno uporabljan, uveljavljen: standardna metoda raziskovanja; na programu so bila standardna dela naših skladateljev; penicilin je postal standardno zdravilo / ta knjiga je standardno delo za to stroko temeljno // navaden, običajen: standardna izvedba avtomobila; standardno pohištvo / standardna rešitev problema; novinar mu je postavil standardno vprašanje / košarkarji so pokazali standardno formo ◊ ekon. standardna deviacija številčni izraz, ki kaže na razlike od povprečja določenih podatkov; kor. standardni plesi družabni plesi, nastali pod vplivom angleškega načina plesanja; lingv. standardni jezik knjižni jezik; šport., voj. standardna puška malokalibrska puška za tekmovanje v streljanju na petdeset metrov; voj. standardno orožje orožje, ki se izdeluje v redni proizvodnji in se v vojski redno, množično uporablja stándardno prisl.: standardno izdelano pohištvo; standardno urejeno stanovanje ♪
  21.      stávek  -vka m (ȃ) 1. enota jezikovnega sporočila, sestavljena iz besed: oblikovati stavek; dolg, kratek stavek; jasen, zapleten stavek; deli stavka; začetek stavka; besede in stavki / besedilo je pregledal od stavka do stavka; zna povedati samo nekaj nemških stavkov; zadnji stavki romana so ga pretresli / o problemu je povedal le nekaj stavkov ♦ lingv. stavek skladenjska enota, sestavljena iz besed, zbranih okrog ene osebne glagolske oblike ali kake druge besedne vrste; analizirati stavek; dopustni stavek odvisni stavek, ki izraža dejstvo, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; glavni stavek neodvisni stavek podredja, ki ima dopolnilo v odvisnem stavku; nadredni stavek glavni ali odvisni stavek podredja, od katerega je odvisen drug stavek; napovedni ali spremni stavek ki uvaja, spremlja premi govor; nepopolni stavek ki mu manjka povedek; nikalni stavek ki ima zanikan povedek; odvisni stavek stavek podredja, ki smiselno dopolnjuje nadredni stavek; pripovedni stavek ki kaj ugotavlja; prosti stavek z enim povedkom; veliki stavek skupina zapleteno sestavljenih stavkov z dvema pomenskima deloma; vprašalni stavek 2. muz. oblikovno zaključen del ciklične oblike: sonatni, suitni stavek; tema tretjega stavka // oblikovni del skladbe, navadno v obsegu štirih taktov: zaigrati oba stavka iz periode // tehnično-kompozicijska uresničitev glasbenih idej: za tega skladatelja je značilen homofonski stavek; izražati se v vokalnem stavku / kompozicijski stavek 3. tisk. kovinska ali na filmu izdelana predloga za tiskanje: narediti, odtisniti, podreti, postaviti, razmetati stavek; dvokolonski stavek; gladki stavek iz enega tipa črk; ročni, strojni stavek 4. teh. več primerkov istega orodja, stvari zaporedne velikosti: stavek kladiv, šablon; stavek navojnih vijakov 5. elektr. osnovna navodila za eno fazo računalniške obdelave: izvršilni, vhodni stavek; logični stavek 6. nar. skupina navadno desetih pokonci postavljenih snopov: nažela je že deset stavkov pšenice ♪
  22.      stvaríteljstvo  -a s (ȋ) knjiž. ustvarjanje, ustvarjalnost: leposlovno stvariteljstvo / vsebinska in slogovna opredelitev skladateljevega stvariteljstva ♪
  23.      trío  -a m (ȋ) 1. muz. ansambel, sestavljen zlasti iz treh instrumentalistov: koncert tria / godalni, klavirski trio / nastopati v triu // skladba za tak ansambel: izvajati trio znanega skladatelja; pisati trie in kvartete 2. ekspr. skupina treh oseb, ki navadno nastopajo skupaj: ubran igralski trio; napadalni trio nogometašev ♪
  24.      tróspèv  in tróspév -éva m (ọ̑-ȅ ọ̑-ẹ́; ọ̑-ẹ̑) muz. skladba za tri glasove ali tri glasbila: peti trospev; skladatelj trospevov ♪
  25.      uglásbiti  -im dov. (ā ȃ) dati čemu glasbeno, zvočno podobo: pesem je uglasbil znani skladatelj uglásben -a -o: nanovo uglasbeno besedilo ♪

   1 26 51 76  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA