Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Sir (346-370)


  1.      amplitúda  -e ž (ȗ) 1. fiz. največja vrednost nihajoče fizikalne količine: amplituda električne napetosti; amplituda nihanja; amplituda odmika nihala 2. razpon, razlika med najvišjo in najnižjo vrednostjo, mero česa: temperaturna amplituda; amplituda bibavice; pren. čustvena amplituda; široka amplituda umetnikovih interesov ◊ biol. ekološka amplituda obseg, v katerem se živo bitje zmore prilagajati različnemu okolju ♪
  2.      ampúla  -e ž (ȗ) neprodušno zaprta steklenička, navadno z zdravilom za vbrizganje: steklena ampula; odbiti vrh ampule / ampula seruma ◊ anat. razširjeni del cevastega organa ♪
  3.      antibiótik  -a m (ọ́) zdravilo, ki uničuje ali zavira rast mikroorganizmov: tovarna zdravil je dala na tržišče nov antibiotik; zdraviti z antibiotiki; penicilin in drugi antibiotiki; delovanje antibiotika ♦ farm. antibiotiki širokega spektra ♪
  4.      ántifitóftoren  -rna -o prid. (ȃ-ọ̑) v zvezi antifitoftorna služba organizirana skupina ljudi, ki proučuje pojavljanje in razširjanje krompirjeve plesni: krompir so škropili po navodilih antifitoftorne službe ♪
  5.      aparát  -a m (ȃ) 1. priprava za opravljanje določenega dela: aparat dela brez napake; vključiti aparat; električni aparat; optični aparati / rabi se samostojno ali s prilastkom: brivski, projekcijski, radijski, rentgenski, telefonski aparat; aparat za gašenje; ekspresni aparat za kavo / redko na letališču so pristajali lovski aparati letala // pog. fotografski aparat: ali imaš aparat s seboj? vstaviti film v aparat 2. anat. skupina organov z določeno funkcijo: motnje v prebavnem aparatu; zdravnik je preiskal ves bolnikov slušni aparat ♦ šport. gibalni aparat kosti, sklepi, mišice 3. skupina ljudi, organizacij, zavodov z določeno nalogo, zlasti v javni upravi: občina je zmanjšala svoj aparat; administrativni, gospodarski, upravni, vojaški aparat; povečevati, vzdrževati državni aparat; policijski aparat je takoj stopil v akcijo; mobilizirali so ves propagandni aparat 4. dokumentacija, pripombe k literarnemu ali znanstvenemu delu: knjiga je opremljena z obširnim aparatom; kritični, znanstveni aparat ♪
  6.      apostolováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. učiti, širiti krščanstvo: Ciril in Metod sta apostolovala med Slovani ♪
  7.      areál  -a m (ȃ) območje zemljepisne razširjenosti česa, površina: povečati areal plodne zemlje; gozdni areal / ravninska mesta imajo velik areal; to ozemlje je po arealu večje, po številu prebivalcev manjše ♦ biol. areal bukovega gozda; lingv. raziskovati areale posameznih sufiksov ♪
  8.      arianízem  -zma m (ȋ) rel. nauk meniha Arija v 4. stoletju, da Kristus ni pravi bog: širjenje arianizma ♪
  9.      artíkel  -kla m (í) proizvodni in trgovski predmet, blago: nekateri artikli so se podražili; to je zelo iskan artikel; izvozni, živilski artikli; artikli za široko potrošnjo; povpraševanje po modnem, sezonskem artiklu / umetnost ni trgovski artikel ◊ jur. člen v starih pravnih besedilih; lingv. spolnik ♪
  10.      asortimènt  -ênta tudi asortimá -ja tudi asortimán -a m (ȅ é; ȃ) množina blaga po vrstah in kakovosti; izbira, zaloga: izboljšati, povečati, razširiti asortiment blaga za široko potrošnjo; pisan izvozni asortiment; tovarna ni izdelala reprodukcijskega materiala v potrebnem asortimentu / lesni asortiment; v naši trgovini dobite popoln asortiment maziv za motorna vozila ♪
  11.      astroláb  tudi astrolábij -a m (ȃ; á) astr., nekdaj priprava za merjenje kotnih razdalj na nebu: z astrolabom ugotoviti geografsko širino / astrolab s prizmo tej pripravi podoben instrument ♪
  12.      astronómski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na astronome ali astronomijo, zvezdosloven: astronomski observatorij; astronomska opazovanja / astronomska navigacija veda o določanju položaja ladje, letala z opazovanjem nebesnih teles ♦ astr. astronomska enota povprečna razdalja Zemlje od Sonca; astronomska jesen doba od jesenskega enakonočja do zimskega sončnega obrata; astronomska širina kotna razdalja nebesnega telesa od ekliptike; fiz. astronomski daljnogled 2. ekspr., navadno v zvezi s cena, številka zelo visok, pretiran: v tej restavraciji so astronomske cene; stroški so dosegli že astronomske številke ♪
  13.      ávbe  medm. (ȃ) zastar. joj, ojej: avbe, kod hodi sirota ♪
  14.      aveníja  -e ž (ȋ) široka velemestna cesta z drevesi na obeh straneh: šla sta navzdol po aveniji; široka avenija ♪
  15.      averoízem  -zma m (ȋ) filoz. srednjeveška arabska filozofska smer, ki odreka duši nesmrtnost: seznanil se je z arabsko filozofijo in je širil averoizem ♪
  16.      ávtocésta  in ávto césta -e ž (ȃ-ẹ́) cesta z najmanj dvema pasovoma v vsako smer in po sredi predeljena: graditi avtocesto; zapeljati z avtoceste // široka cesta, določena za avtomobilski promet: vzdrževanje avtoceste Ljubljana-Zagreb ♪
  17.      avtomobílski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na avtomobil: avtomobilski motor; avtomobilska guma, hupa, sirena / avtomobilski servis; avtomobilska cesta; avtomobilska industrija / avtomobilski park; avtomobilski salon; avtomobilska kolona; avtomobilski promet; avtomobilska dirka; avtomobilska nesreča ♦ ptt avtomobilska pošta pošta, ki posluje v avtomobilu ♪
  18.      ávtostráda  -e ž (ȃ-ā) avtocesta: peljati se po avtostradi; nova, široka avtostrada / avtostrada Benetke-Milan ♪
  19.      ázijski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na Azijce ali Azijo: azijske in afriške države; azijske džungle / azijska nepredirnost obraza / epidemija azijske gripe gripe, ki se širi iz Azije ♪
  20.      babilónščina  -e ž (ọ̑) 1. babilonski jezik: asirščina in babilonščina 2. ekspr. nekaj nerazumljivega: njegovo govorjenje je bilo zame prava babilonščina ♪
  21.      bahávs  -a m (ȃ) slabš. bahač: širokoustni bahavs ♪
  22.      balancirati  ipd. gl. balansirati ipd. ♪
  23.      balansêr  -ja m (ȇ) kdor balansira: balanser na vrvi ♪
  24.      balínarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na balinarje ali balinanje: balinarsko prvenstvo / balinarski klub ♦ šport. balinarska steza prostor za balinanje, posut z drobnim peskom, dolg 27,50 m, širok 5 m ♪
  25.      banditízem  -zma m (ȋ) pojavljanje band in njihova zločinska dejavnost, razbojništvo: široko razpredeno omrežje banditizma / to ni več huliganstvo, to je banditizem / velemestna mladina je že okužena z banditizmom ♪

   221 246 271 296 321 346 371 396 421 446  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA