Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Sir (276-300) 
- razšíriti -im dov. (ȋ ȋ) 1. narediti kaj (bolj) široko: razširiti cesto, pot; razširiti odprtino; ulica se proti središču razširi / razširiti krilo, obleko / predsobo bodo razširili / vdih razširi pljuča // narediti, povzročiti, da je kaj videti širše: svetle barve razširijo prostor; tak vzorec postavo razširi 2. narediti, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: razširiti noge, roke; razširiti peruti / razširiti nosnice / razširiti roke v objem; od strahu so se mu razširile oči 3.
narediti, da pride kaj na večjo površino: razširiti naselje; mesto se je razširilo proti jugu / razširiti kulturno rastlino; ta plevel se hitro razširi / padavine se bodo razširile na vso Slovenijo / razširiti meje države; razširiti oblast na sosednje pokrajine 4. narediti, da se s čim seznani, da kaj spozna veliko ljudi: razširiti napredne ideje; razširiti novice, lažne vesti; ta nauk se je hitro razširil / razširiti dobra umetniška dela 5. narediti, povzročiti, da postane kaj večje glede na obseg, količino: razširiti izbiro blaga z novimi izdelki; razširiti dnevni red seje; razširiti gledališki repertoar / razširiti črtico v novelo
/ podjetje je razširilo svojo dejavnost; razširiti gospodarsko sodelovanje / razširiti odbor povečati število njegovih članov; krog sodelavcev se je razširil / razširiti in poglobiti znanje; s študijskimi potovanji se mu je obzorje razširilo / ta beseda, navada se je zelo razširila / zaradi vlage se les razširi 6. biti izvor tega, kar prehaja v okolico: peč je razširila prijetno toploto po sobi; iz gozda se je razširil hlad / svoj nemir je razširil na druge; borbenost se je razširila na vse moštvo / pesmi so razširile njegovo slavo po svetu / kugo so razširile podgane ● ekspr. kdaj pa kdaj mu je smeh razširil lica se je nasmejal;
ulica se razširi v trg preide; njegova slava se je razširila po vsem svetu postal je zelo slaven ◊ ekon. razširiti proizvodnjo z dodatno zaposlenimi delavci in dodatnimi delovnimi sredstvi povečati obseg proizvodnje; jur. razširiti obtožbo, zahtevo po uvedbi kazenskega postopka; mat. razširiti ulomek pomnožiti števec in imenovalec z istim številom razšíriti se pojaviti se, nastopiti a) na razmeroma veliki površini: ogenj se je hitro razširil; vstaja se je razširila kot požar / bobnenje se je razširilo po vsej dolini; grmeč se razširiti / po sobi se je razširil prijeten vonj / izpuščaj se je razširil po vsem telesu; rakave celice so se že razširile b) v večjem
številu: ta tip ladje se je razširil v srednjem veku / knjige so se razširile z iznajdbo tiska c) pri večjem številu osebkov: bolezen se je razširila hitro, po vsej deželi razšírjen -a -o: stopničasto razširjen temelj; ta bolezen je zelo razširjena; po vsem svetu razširjena rastlina / razširjeni plenum odbora; knjiga bo izšla v popravljeni in razširjeni izdaji ♦ ekon. razširjena reprodukcija obnavljanje produkcije v povečanem obsegu; med. bolezensko razširjena žila; razširjeno srce ♪
- razširítven -a -o (ȋ) pridevnik od razširitev: dopolnilna ali razširitvena dela ♪
- razšírjanje -a s (í) glagolnik od razširjati: razširjanje srca pri utripanju / navidezno razširjanje prostora z barvami / razširjanje programa / razširjanje mednarodnega sodelovanja / preprečiti razširjanje jedrskega orožja / prepoved razširjanja kakega časopisa, knjige / razširjanje bacilov po vsem telesu ♪
- razšírjati -am nedov. (í) 1. delati kaj (bolj) široko: razširjati ceste, poti; razširjati prehod / vdih razširja pljuča // delati, povzročati, da je kaj videti širše: svetle barve prostor razširjajo 2. delati, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: razširjati noge, roke / razširjati nosnice / razširjati roke v objem 3. delati, da pride kaj na večjo površino: razširjati kulturne rastline; ta semena se razširjajo sama / razširjati vojaške operacije na večje ozemlje 4. delati, da se s čim seznani, da kaj spozna veliko ljudi: razširjati ideje, nauke; razširjati lažne vesti / razširjati dobre knjige med ljudi 5. delati, povzročati, da postane kaj večje glede na obseg, količino: razširjati izbiro blaga za široko porabo; razširjati gledališki repertoar s tujimi deli / društvo razširja svoje delovanje; razširjati sodelovanje med narodi / razširjati in poglabljati znanje; z branjem si človek razširja obzorje 6. biti izvor tega, kar prehaja v okolico: močvirja razširjajo smrad; lilije razširjajo močen vonj; peč je razširjala prijetno toploto; iz gozda se razširja hlad / okuženi razširjajo bolezen / svoj nemir razširja na druge ◊ ekon. razširjati proizvodnjo; lingv. razširjati glagolsko podstavo s priponami razšírjati se pojavljati se, nastopati na razmeroma veliki površini: ogenj se je hitro razširjal; vstaja se je razširjala kot požar / ob povodnji se voda razširja; zvonjenje se razširja čez vso dolino razširjajóč -a -e: občudoval je vrtnice, razširjajoče prijeten vonj; razširjajoča se izobrazba; razširjajoče se vnetje ♪
- razšírjenje -a s (ȋ) glagolnik od razširiti: razširjenje rečnega korita / bolezensko razširjenje srca, žil / razširjenje ozemlja kake države / razširjenje pismenosti / razširjenje bolezenskih klic po telesu ♪
- razšírjenost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost razširjenega: razširjenost zenic / razširjenost bolezni; razširjenost slovanskih jezikov; zemljepisna razširjenost rastlinskih vrst ♪
- razširjeválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor kaj razširja: razširjevalec novih idej, vere / razširjevalec gledališke kulture; razširjevalci tiska / razširjevalci teh semen so ptice raznašalci ♪
- razširjeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razširjanje: razširjevalna priprava ♦ mont. razširjevalni sveder ♪
- razširjeválka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska oblika od razširjevalec: razširjevalka novih idej ♪
- razširjevánje -a s (ȃ) redko širjenje, razširjanje: razširjevanje lažnih vesti / razširjevanje knjig med ljudi ♪
- razširjeváti -újem nedov. (á ȗ) redko širiti, razširjati: razširjevati nove ideje / svoje pesmi je razširjeval v rokopisu ♪
- regresíranje -a s (ȋ) glagolnik od regresirati: regresiranje umetnih gnojil, prevoza v šolo / regresiranje dopusta ♪
- regresírati -am nedov. in dov. (ȋ) dajati komu denarno nadomestilo za prodajo, nakup česa po nižji ceni: regresirati delovni organizaciji izvoz; regresirati nakup semen / regresirati umetna gnojila, šolsko malico / regresirati ceno, oskrbnino ● regresirati dopust dajati delavcem, upokojencem določen znesek kot prispevek za dopust ◊ jur. zavarovalnica regresira odškodnino od povzročitelja nesreče izterja, zahteva povrnitev izplačane odškodnine na osnovi regresa regresíran -a -o: regresiran denar; mleko je regresirano ♪
- relaksírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. 1. narediti, povzročiti, da postane tkivo, organ manj napet, nategnjen; sprostiti: relaksirati mišice 2. narediti, povzročiti, da postane kdo čustveno, duševno manj napet, nenapet: delo, zabava ga relaksira; duševno se relaksirati relaksíran -a -o: relaksirane mišice ♪
- repasírati -am dov. in nedov. (ȋ) tekst. popraviti manjše napake zlasti pri pleteninah ♪
- retušíranje -a s (ȋ) glagolnik od retuširati: delati napake pri retuširanju / barve za retuširanje; nož za retuširanje / retuširanje resničnosti ♪
- retušírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. fot. izboljšati fotografske posnetke, zlasti z odpravljanjem madežev, poškodb na negativu ali pozitivu: retuširati negativ, pozitiv; retuširati s svinčnikom, z barvo ♦ tisk. retuširati kliše 2. knjiž. spremeniti, olepšati: v poročilu je retuširal nekatera dejstva / zgodbo je pred objavo nekoliko retuširal retušíran -a -o: retuširana fotografija; v noveli je podal nekoliko retuširano podobo podeželja ♪
- revanšírati se -am se tudi revanžírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) knjiž. povrniti, oddolžiti se: revanširati se za uslugo; ne vem, s čim bi se vam revanširal / za žalitev se ti bom že še revanširal maščeval / kot vljudnostna fraza kako naj se vam revanširam ● knjiž. v povratni tekmi se je moštvo revanširalo za poraz je zmagalo ♪
- romansírati -am dov. in nedov. (ȋ) opisati v obliki romana: romansirati kroniko / romansirati upor v Judenburgu romansíran -a -o: romansiran življenjepis ♪
- rošírati -am dov. in nedov. (ȋ) šah. rokirati: roširati in fianketirati ♪
- servisírati -am dov. in nedov. (ȋ) narediti, opraviti servis: servisirali so petdeset avtomobilov ♪
- sesírek -rka [sǝs in ses] m (ȋ) 1. navadno v zvezi z mlečen kašasta, zdrizasta snov v sesirjenem mleku: nad gostim mlečnim sesirkom je redka sirotka 2. knjiž. (krvni) strdek: sesirek lahko zamaši žilo; sesirek krvi ♪
- sesíriti se -im se [sǝs in ses] dov. (í ȋ) 1. navadno v zvezi z mleko zaradi delovanja (mlečnih) bakterij postati kašast, zdrizast: mleko se v vročini sesiri // postati kašast, zdrizast sploh: majoneza se sesiri, če se ji prehitro doliva olje ∙ knjiž. možgani so se mu sesirili možgani so se mu skisali 2. knjiž. strditi se: kri se sesiri sesírjen -a -o: sesirjeno mleko ♪
- sesírjati se -am se [sǝs in ses] nedov. (í) 1. navadno v zvezi z mleko zaradi delovanja (mlečnih) bakterij postajati kašast, zdrizast: poleti se mleko rado sesirja 2. knjiž. strjevati se: kri se sesirja ♪
- sfašírati -am dov. (ȋ) pog. na drobno zmleti ali sesekljati: sfaširati meso ● nizko če ne boš tiho, te bom sfaširal udaril, pretepel ♪
151 176 201 226 251 276 301 326 351 376 
