Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Sir (221-245)



  1.      klišíranje  -a s () glagolnik od kliširati: tehnika kliširanja
  2.      klišírati  -am nedov. in dov. () tisk. izdelovati klišeje: kliširal je slabo klišíran -a -o 1. deležnik od kliširati: kliširane plošče 2. ekspr. ki ima ustaljeno ali pogosto ponavljajočo se obliko: piše kliširane rime
  3.      koksíranje  -a s () metal. koksanje: uporaba plinov, ki se razvijajo ob koksiranju premoga
  4.      komasírati  -am dov. in nedov. () združiti zemljišča vseh posestnikov na določenem področju v enoten kompleks: zemljo so zaradi lažje obdelave komasirali in arondirali
  5.      kosír  -ja m (í) 1. nož z zakrivljenim rezilom, zlasti za obrezovanje trt: brusiti kosir / obrezovati trte s kosirjem // nar. priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem; klestilnik: klestiti veje s kosirjem 2. obroček, s katerim je rezilo kose pritrjeno na kosišče: kosišče je bilo prekratko in tudi kosir ni dobro držal
  6.      kseroksírati  -am nedov. in dov. () izdelovati kopije po elektrostatičnem postopku: fotografirati in kseroksirati / kseroksirati dokumente
  7.      lansíranje  -a s () glagolnik od lansirati: lansiranje raket, satelita; naprava za lansiranje / lansiranje lažnih vesti
  8.      lansírati  -am dov. in nedov. () 1. potisniti in usmeriti s startne naprave proti cilju; izstreliti: lansirati raketo, torpedo / lansirati vesoljsko ladjo, umetni satelit 2. publ. dati na tržišče nov proizvodni in trgovski predmet, navadno z veliko reklamo: lansirati nove modele čevljev; lansirati dirkalno vozilo; lansirati v serijah; pren. lansirati lažne vesti 3. publ. omogočiti komu hitro napredovanje, uspeh: lansirati igralca / ta film jo je lansiral med filmske zvezde lansíran -a -o: lansirana raketa
  9.      lansíren  -rna -o prid. () s katerim se lansira, izstreli: lansirna cev
  10.      maršíranje  -a s () glagolnik od marširati: marširanje je bilo naporno
  11.      maršírati  -am nedov. () 1. voj. hoditi v večji skupini pod vodstvom na večjo razdaljo: bataljon, četa, polk maršira 2. pog. korakati: vojaki se učijo marširati / ekspr. kam pa marširgreš
  12.      masíranje  -a s () glagolnik od masirati: masiranje obraza, oteklih sklepov; masiranje športnikov / masiranje srca
  13.      masírati  -am nedov. () mehanično delovati na telo ali del telesa iz zdravilnih, kozmetičnih razlogov: masirati nogo; z alkoholom masirati roke; dvakrat na dan so ga skrbno masirali; masirati si koleno / ekspr. masirati si zaspan obraz mencati sipog. če mi bo masiral živce, se mu bom že kako maščeval če me bo dražil, jezilmed. masirati srce masíran -a -o: masirani deli telesa
  14.      musírati  -am nedov. () agr. izločati ogljikov dioksid v obliki mehurčkov: vino, mineralna voda musira
  15.      nèretušíran  -a -o prid. (-) fot. ki ni retuširan: neretuširana fotografija
  16.      šírjenje  -a s (-) kar je nasprotno, drugačno od širjenja: zaradi neširjenja bolezni ni prišlo do večjih težav / publ. razpravljali so o vprašanju neširjenja jedrskega orožja
  17.      nèzainteresíran  -a -o prid. (-) ki ni zainteresiran: nezainteresirani dijaki motijo normalno delo / duhovno nezainteresirani posamezniki / postajal je vse bolj ravnodušen in nezainteresiran za rešitev, neustalj. na rešitvi tega vprašanja
  18.      nèzainteresíranost  -i ž (-) lastnost, značilnost nezainteresiranega človeka: nezainteresiranost poslušalcev / to je nezdrava nezainteresiranost za delo / kazati nezainteresiranost za napredek kmetijstva
  19.      niansíranje  -a s () glagolnik od niansirati: barvno niansiranje / psihološko niansiranje / pisatelj se izogiba niansiranju in natančnemu opisovanju
  20.      niansíranost  -i ž () lastnost, značilnost niansiranega: barvna niansiranost / metaforika daje pesmi izredno plastičnost in niansiranost; niansiranost jezika
  21.      niansírati  -am dov. in nedov. () 1. narediti, da se pojavlja, nastopa kaj v (barvnih) odtenkih: nanašal je barve, ne da bi jih niansiral / modno niansirati barvo las 2. narediti, da se predmeti, pojavi iste vrste v določenih podrobnostih, značilnostih razlikujejo: niansirati like v romanu, opise pokrajin; jezikovno niansirati; različne razmere življenje in mišljenje zelo niansirajo // knjiž. natančno, podrobno povedati, izraziti: niansirati misel / vsebino pripovedi bi bilo potrebno bolj niansirati niansírati se in niansírati nedov., knjiž. dobivati (barvne) odtenke: listje se, preden odpade, niansira niansirajóč -a -e: niansirajoče podrobnosti niansíran -a -o: imeti zelo niansiran izraz, jezik; pomensko, psihološko niansiran
  22.      obšíren  -rna -o prid., obšírnejši () 1. ki ima veliko ploskovno razsežnost: obširen gozd; prišla sta na obširen travnik; prostor je precej obširen / poslopje je lepo in obširno veliko // evfem., redko debel: bil je precej obširen čez trebuh 2. navadno z glagolskim samostalnikom ki ima veliko razsežnost a) glede na problematiko, vsebino: delegacija je imela obširne pogovore; drugo vprašanje je bilo še obširnejše / njegovo delo je zelo obširno / napisati obširno razpravo b) glede na število udeležencev: začeti z obširno akcijo; anketa je precej obširna c) glede na število sestavin, delov: obširna zbirka pesmi / knjiga je precej obširna obsežna // podroben, natančen: za delo je dobil obširna navodila; poslušal je njegovo obširno razlaganje obšírno prisl.: o problemu je govoril zelo obširno; obširno pisati
  23.      obšírnost  -i ž () lastnost, značilnost obširnega: motila jih je obširnost njegovega poročila / obširnost v popisovanju
  24.      odmaršírati  -am dov. () 1. voj. oditi v večji skupini pod vodstvom kam dlje: polk bo odmarširal jutri 2. pog. odkorakati: vojaki so odmarširali izpred kasarne / ekspr. junaško je odmarširala proti katedru odšla
  25.      osír  -ja m (í) nar. osje gnezdo: ose delajo osirekspr. dregniti v osir dati povod za hudo, množično razburjenje

   96 121 146 171 196 221 246 271 296 321  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA