Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Sir (176-200)



  1.      dasirávno  vez. (á) knjiž., redko čeprav: poslušali so ga, dasiravno mu niso dosti verjeli
  2.      deklasíranec  -nca m () 1. deklasiran človek: plemiški deklasiranec; socialni deklasiranec 2. ekspr. moralno propadel človek: zablodil je med deklasirance londonskega predmestja
  3.      deklasíranost  -i ž () lastnost, značilnost deklasiranega: družbena deklasiranost intelektualcev
  4.      deklasírati se  -am se dov. in nedov. () preiti iz določenega družbenega razreda v nižji razred: obubožano plemstvo se je deklasiralo deklasírati trg. postaviti v nižji kakovostni razred: kontrolor je meso te vrste deklasiral deklasíran -a -o: deklasiran intelektualec; seznam deklasiranega blaga; ekspr. deklasirano dekle moralno propadlo
  5.      depešírati  -am dov. in nedov. () poslati nujno vojaško ali diplomatsko sporočilo: depeširati generalnemu štabu depešíran -a -o: depeširano poročilo
  6.      deplasíranost  -i ž () neprimernost, neumestnost, zgrešenost: deplasiranost pripombe
  7.      deplasírati  -am dov. in nedov. () spraviti kaj v neugoden položaj: deplasirati figuro pri šahu deplasíran -a -o 1. deležnik od deplasirati: črna dama njegovega soigralca je bila deplasirana 2. neprimeren, neumesten, zgrešen: deplasirana diskusija; zgodovinsko deplasirane tendence; to, kar počneš, je deplasirano
  8.      detašírati  -am dov. in nedov. () voj. premestiti del vojaške enote drugam: detaširati četo na nov položaj detašíran -a -o: detaširani oddelki redne vojske
  9.      dezinteresíranost  -i ž () knjiž. stanje brez zanimanja, navdušenja; nezanimanje, ravnodušnost: že nekaj časa spremlja njegova prizadevanja molk in dezinteresiranost; v satiri se je norčeval iz duhovne lagodnosti in dezinteresiranosti / akcija ni imela uspeha zaradi dezinteresiranosti odgovornih ljudi
  10.      dezinteresírati se  -am se dov. in nedov. () knjiž. nehati se zanimati, ne zanimati se za kaj: vodilni politični kadri se ne smejo dezinteresirati za gospodarska vprašanja dezinteresíran -a -o: biti dezinteresiran; taka politika je napravila iz ljudi apatično in dezinteresirano čredo
  11.      dresíranje  -a s () glagolnik od dresirati: dresiranje divjih zveri / dresiranje vojakov
  12.      dresírati  -am nedov. () vaditi, uriti živali v določeni spretnosti: dresirati konje, pse; dresiral je papigo, da bi govorila // ekspr. strogo in mehanično vzgajati z navajanjem k nekritični poslušnosti: vse od rojstva so ga dresirali; učencev niso vzgajali, pač pa dresirali; dresirati vojake ◊ čeb. dresirati čebele s prevaro jih navajati, da obiskujejo tudi cvete, v katerih ne dobijo medičine ali cvetnega prahu; gastr. dresirati dajati jedi lepo obliko, krasiti jo dresíran -a -o: dresiran medved, pes; otrok je bolj dresiran kot vzgojen; predstava dresiranih opic
  13.      dresíren  -rna -o prid. () gastr. s katerim se dresirajo jedi: dresirne priprave / dresirni nož; dresirna vrečica
  14.      drúgoplasíran  -a -o prid. (ū-) ki pri tekmovanju doseže drugo mesto: drugoplasirana ekipa; sam.: zmagovalec je pritekel na cilj minuto pred drugoplasiranim
  15.      eliksír  -ja m () v srednjem veku tekočina, s katero so poskušali spremeniti nežlahtne kovine v zlato in srebro: alkimisti so skušali odkriti zlati eliksir // čudodelna, zdravilna pijača, napoj: ljubezenski, pomlajevalni eliksir; življenjski eliksir s katerim je mogoče podaljšati človeško življenje; pren., knjiž. avtor meni, da je fantastika nekak življenjski eliksir za literaturo ∙ šalj. srkni tale žlahtni eliksir alkoholno pijačofarm. oslajena alkoholnata raztopina snovi za notranjo uporabo
  16.      eloksírati  -am nedov. in dov. () teh. električno oksidirati površino aluminija, da se obarva in otrdi: eloksirati aluminijaste plošče eloksíran -a -o: eloksiran aluminij
  17.      fašírati  -am nedov. in dov. () pog. na drobno mleti ali sekljati: faširati meso s strojčkom fašíran -a -o: kupiti faširano meso / faširani zrezek
  18.      fiksír  -ja m () fot. sredstvo za kemično odstranjevanje za svetlobo občutljive snovi z neosvetljenih delov filma: dati negativ v fiksir
  19.      fiksíranje  -a s () glagolnik od fiksirati1: fiksiranje končnega cilja v programu; zakonsko fiksiranje pravic in dolžnosti državljanov / slika mu je umetniško fiksiranje dojmov / s fiksiranjem odstranjevati ostanke srebrovih soli
  20.      fiksírati 1 -am dov. in nedov. () 1. trdno namestiti kaj v določenem položaju ali na določenem mestu, pritrditi: fiksirati anteno; fiksirati reflektorje // trdno določiti: fiksirati datum ekskurzije; fiksirati pozicijo kamer / publ.: v pogodbi fiksirati minimalne mezde; fiksirati naloge inšpekcije 2. knjiž. določiti čemu dokončno podobo, zlasti v umetniški dejavnosti: portretist fiksira gib; režiser je fiksiral situacijo 3. nedov., pog. napeto, nepremično gledati koga: fiksirati sogovornika; ostro ga je fiksiral in tehtal 4. fot. kemično odstraniti za svetlobo občutljivo snov z neosvetljenih delov filma: fiksirati film / fiksirati fotografijo 5. biol., kem. kemično obdelati kaj, da se ohrani v določenem stanju: fiksirati preparat; fiksirati s formalinom ◊ gled. fiksirati besedilo dokončno pripraviti, obdelati ga za uprizoritev; med. fiksirati zlomljeni ud z oporami ga napraviti negibljivega; šah. fiksirati kmeta preprečiti mu napredovanje; tekst. fiksirati tkanino s toplotnim ali kemičnim postopkom doseči, da se tkanina pri nadaljnji predelavi ne krči ali razteza; um. fiksirati barvo površinsko utrditi, zaščititi barvno plast fiksíran -a -o: dajatve so bile fiksirane v urbarjih; nezadostno fiksirane meje / fiksirani pojmi ustaljeni
  21.      fiksírati 2 -am nedov. () nižje pog. nadlegovati koga z neupravičenimi zahtevami, ukazi: večkrat sitnari in fiksira otroke
  22.      fiksíren  -rna -o prid. () ki se rabi za fiksiranje: fiksirni obroč, vijak ♦ fot. fiksirna kad; fiksirna kopel
  23.      fokusírati  -am dov. in nedov. () fiz. usmeriti žarke v fokus
  24.      forsíranje  -a s () glagolnik od forsirati: umetno forsiranje obrtniške dejavnosti; forsiranje izvoza industrijskega blaga / forsiranje glasu
  25.      forsírati  -am nedov. in dov. () 1. izkazovati komu glede na druge večje ugodnosti, večjo podporo, dajati prednost: gledališče forsira izvirno dramatiko; nekaj let po vojni so forsirali bazično industrijo; pog. njega že nekaj časa zelo forsirajo / forsirati izvoz živine zelo ga pospeševati, večati / forsirati ženske v odbore zelo si prizadevati za njihov sprejem 2. pog. pretiravati v intenzivnosti, prenapenjati: forsirati trening / pevec je v višinah zelo forsiral svoj glas ◊ šah. forsirati kmeta izsiliti kmetu prosto pot; voj. forsirati reko s silo preiti branjeno reko forsíran -a -o: forsirane kulturne izmenjave; forsiran tempo; prisl.: forsirano in togo reševati problem

   51 76 101 126 151 176 201 226 251 276  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA