Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Sir (151-175)

151.      šírom  predl. (ȋ) neustalj., z rodilnikom (na) široko po: zaradi znanja je slaven širom države ♪
152.      šíroma  prisl. (ȋ) knjiž. (na) široko: stopil je k oknu in ga široma odprl / ima poslovne zveze široma po svetu ♪
153.      šírošíren  -rna -o prid. (ȋ-ȋ) knjiž., ekspr. prostran, obsežen: široširna ravan ♪
154.      šírši  -a -e prid. (ȋ) 1. primernik od širok: cesta je od križišča naprej še širša / njegovo gledanje je veliko širše od tvojega 2. ki ima sorazmerno velik obseg, veliko površino: kraji širšega okoliša; publ. poznavalec razmer v širšem prostoru / širša in ožja domovina / beseda ljubezen v širšem smislu pomeni čustvo naklonjenosti sploh // ki obsega sorazmerno dosti ljudi: razpravljati v širšem krogu; širši javnosti še neznan umetnik / vprašanje širšega pomena ♪
155.      šírting  -a m (ȋ) tekst. bombažna tkanina v platneni vezavi, zlasti za srajce ♪
156.      adresírati  -am dov. in nedov. (ȋ) napisati naslov prejemnika pošiljke; nasloviti: adresirati pismo; pren. svoj protest je adresiral na odločujoče ljudi ♪
157.      afišírati  -am dov. in nedov. (ȋ) redko pritrditi, izobesiti lepak: razglas so afiširali po vseh postajah ♪
158.      anonsírati  -am dov. in nedov. (ȋ) raba peša objaviti anonso, oglas; oglaševati, inserirati: anonsiral je v vseh dnevnih časopisih ♪
159.      asiriológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za asiriologijo ♪
160.      asiriologíja  -e ž (ȋ) veda o zgodovini in kulturi Asircev in Babiloncev ♪
161.      asírski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Asirce: asirska država, umetnost ♪
162.      avansíranje  -a s (ȋ) glagolnik od avansirati: obvezno avansiranje pred začetkom gradbenih del ♪
163.      avansírati  -am dov. in nedov. (ȋ) ekon. dati avans: avansirati obrtniku stroške za nakup materiala ♪
164.      balansír  -ja m (í) strojn., nekdaj velik vzvod za povezovanje parnega stroja s črpalko v rudniku ali s pogonskimi kolesi na ladji ♪
165.      balansíranje  in balancíranje -a s (ȋ) glagolnik od balansirati: balansiranje na kolesu ♪
166.      balansírati  in balancírati -am nedov. (ȋ) 1. loviti ravnotežje: balansirati na ograji, po vrvi; balansira z rokami; pren. balansirati med dvema strankama 2. preh. držati v ravnotežju: natakar spretno balansira krožnike / med pogovorom je lahkotno balansirala s skodelico ♪
167.      balansírka  -e ž (ȋ) drog za vzdrževanje ravnotežja; ravnotežnica: vrvohodec z balansirko v rokah ♪
168.      basírati  -am nedov. (ȋ) pog. 1. peti bas: v zboru je vneto basiral 2. ekspr. govoriti z basom: prehlajen je, zato tako basira ♪
169.      blanšírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. gastr. na hitro prekuhati ali politi kaj z vrelo vodo, zlasti zelenjavo: kumarice pred vlaganjem blanširamo 2. usnj. čistiti, gladiti mesno stran usnja: blanširati usnje blanšíran -a -o: blanširani špinačni listi; blanširano usnje ♪
170.      bosírati  -am nedov. in dov. (ȋ) arhit. površinsko obdelati kamen ♪
171.      bronsíranje  in broncíranje in bronzíranje -a s (ȋ) glagolnik od bronsirati: bronsiranje raznih predmetov ♪
172.      bronsírati  -am in broncírati -am in bronzírati -am nedov. in dov. (ȋ) prekrivati, premazovati z bronso: bronsirati okvir bronsíran in broncíran in bronzíran -a -o: bronsirana zaponka / okrasiti z bronsiranim papirjem ♪
173.      brošíranje  -a s (ȋ) glagolnik od broširati: broširanje knjig; delavnica za broširanje ♪
174.      brošírati  -am nedov. in dov. (ȋ) spenjati ali zlepljati (natisnjene) pole v mehke platnice: broširati knjige brošíran -a -o: broširana izdaja; broširana knjiga ♪
175.      brošíren  -rna -o prid. (ȋ) s katerim se brošira: broširni stroj ♪

   26 51 76 101 126 151 176 201 226 251