Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Sir (146-170)


  1.      širokovéjen  -jna -o prid. (ẹ̑) ki ima široko razraščene veje: za hišami se vidijo širokovejni orehi ♪
  2.      širokovéjnat  -a -o prid. (ẹ̑) ki ima široko razraščene veje: širokovejnato drevo ♪
  3.      širokovésten  -tna -o prid. (ẹ̄) knjiž. ki ni natančen, strog glede svojega moralnega ravnanja: bil je znan kot širokovesten človek ♪
  4.      širokovéstnost  -i ž (ẹ̄) knjiž. lastnost, značilnost širokovestnega človeka: očitajo mu širokovestnost ♪
  5.      šírom  prisl. (ȋ) knjiž. (na) široko: otroci imajo oči širom odprte / širom okrog so raztresene vasice; brigade delajo širom po domovini ♪
  6.      šírom  predl. (ȋ) neustalj., z rodilnikom (na) široko po: zaradi znanja je slaven širom države ♪
  7.      šíroma  prisl. (ȋ) knjiž. (na) široko: stopil je k oknu in ga široma odprl / ima poslovne zveze široma po svetu ♪
  8.      šírošíren  -rna -o prid. (ȋ-ȋ) knjiž., ekspr. prostran, obsežen: široširna ravan ♪
  9.      šírši  -a -e prid. (ȋ) 1. primernik od širok: cesta je od križišča naprej še širša / njegovo gledanje je veliko širše od tvojega 2. ki ima sorazmerno velik obseg, veliko površino: kraji širšega okoliša; publ. poznavalec razmer v širšem prostoru / širša in ožja domovina / beseda ljubezen v širšem smislu pomeni čustvo naklonjenosti sploh // ki obsega sorazmerno dosti ljudi: razpravljati v širšem krogu; širši javnosti še neznan umetnik / vprašanje širšega pomena ♪
  10.      šírting  -a m (ȋ) tekst. bombažna tkanina v platneni vezavi, zlasti za srajce ♪
  11.      adresírati  -am dov. in nedov. (ȋ) napisati naslov prejemnika pošiljke; nasloviti: adresirati pismo; pren. svoj protest je adresiral na odločujoče ljudi ♪
  12.      afišírati  -am dov. in nedov. (ȋ) redko pritrditi, izobesiti lepak: razglas so afiširali po vseh postajah ♪
  13.      anonsírati  -am dov. in nedov. (ȋ) raba peša objaviti anonso, oglas; oglaševati, inserirati: anonsiral je v vseh dnevnih časopisih ♪
  14.      asiriológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za asiriologijo ♪
  15.      asiriologíja  -e ž (ȋ) veda o zgodovini in kulturi Asircev in Babiloncev ♪
  16.      asírski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Asirce: asirska država, umetnost ♪
  17.      avansíranje  -a s (ȋ) glagolnik od avansirati: obvezno avansiranje pred začetkom gradbenih del ♪
  18.      avansírati  -am dov. in nedov. (ȋ) ekon. dati avans: avansirati obrtniku stroške za nakup materiala ♪
  19.      balansír  -ja m (í) strojn., nekdaj velik vzvod za povezovanje parnega stroja s črpalko v rudniku ali s pogonskimi kolesi na ladji ♪
  20.      balansíranje  in balancíranje -a s (ȋ) glagolnik od balansirati: balansiranje na kolesu ♪
  21.      balansírati  in balancírati -am nedov. (ȋ) 1. loviti ravnotežje: balansirati na ograji, po vrvi; balansira z rokami; pren. balansirati med dvema strankama 2. preh. držati v ravnotežju: natakar spretno balansira krožnike / med pogovorom je lahkotno balansirala s skodelico ♪
  22.      balansírka  -e ž (ȋ) drog za vzdrževanje ravnotežja; ravnotežnica: vrvohodec z balansirko v rokah ♪
  23.      basírati  -am nedov. (ȋ) pog. 1. peti bas: v zboru je vneto basiral 2. ekspr. govoriti z basom: prehlajen je, zato tako basira ♪
  24.      blanšírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. gastr. na hitro prekuhati ali politi kaj z vrelo vodo, zlasti zelenjavo: kumarice pred vlaganjem blanširamo 2. usnj. čistiti, gladiti mesno stran usnja: blanširati usnje blanšíran -a -o: blanširani špinačni listi; blanširano usnje ♪
  25.      bosírati  -am nedov. in dov. (ȋ) arhit. površinsko obdelati kamen ♪

   21 46 71 96 121 146 171 196 221 246  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA