Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Sir (1.046-1.070)


  1.      mešálnik  -a m (ȃ) 1. električni aparat za mešanje, stepanje: vključila je mešalnik; zmešati z mešalnikom / električni, kuhinjski mešalnik; mešalnik za cocktail, sladoled // teh. stroj za mešanje: boksit zmešajo v mešalniku z natrijevim hidroksidom / betonski mešalnik stroj za pripravljanje betona; mešalnik krmil ♦ elektr. naprava za sestavljanje dveh električnih nihanj različnih frekvenc 2. redko priprava za mešanje; mešalo: apneničar z dolgim mešalnikom v roki 3. pri starih Grkih glinasta, bronasta posoda s široko odprtino in dvema ročajema za mešanje vina z vodo: suženj je prinesel mešalnik ♪
  2.      mešíček  -čka m (ȋ) 1. manjšalnica od meh: polšji mešiček / mešiček soli, vina 2. kar je po obliki temu podobno: v notranjem ušesu sta dva kožnata mešička; jajčeca so skrita v belkastih mešičkih / uničevanje mešičkov borovega prelca zapredkov, kokonov ♦ anat. dlačni, lasni mešiček v povrhnjici, v katerem je dlačni, lasni koren; jajčni mešiček del jajčnika z jajčecem v notranjosti; solzni mešiček razširjeni del solznega izvodila ob nosu; bot. mešiček iz enega plodnega lista nastali mnogosemenski suhi plod; pelodni mešiček dolg, ozek mešiček, ki po oprašitvi požene iz pelodnega zrna do semenske zasnove; zarodkov mešiček del semenske zasnove, iz katerega se po oploditvi razvije kalček in hranilno tkivo; čeb. semenski mešiček organ matice, v katerem so po združitvi s samcem shranjene semenčice // nabreklina spodnje veke zaradi nabiranja tekočine: pod očmi je imela mlahave mešičke 3. zastar. vrečki podobna priprava za nošenje denarja, zlasti kovancev; mošnjiček: razvezal je mešiček s cekini 4. navadno v zvezi ušesni mešiček mehki spodnji del uhlja; (ušesna) mečica: uhani v ušesnih mešičkih ♪
  3.      metastáza  -e ž (ȃ) med. skupek rakastih celic ali bakterij, ki se razširi iz prvotnega žarišča na drugo mesto v telesu, kjer začne enako bolezen; razsevek, zasevek: obsevati metastaze; metastaza v bezgavki / umreti zaradi metastaz / razširjenje metastaz po krvi ♪
  4.      metastazírati  -am nedov. in dov. (ȋ) med. razširjati se iz prvotnega žarišča na drugo mesto v telesu in začeti enako bolezen: rak na pljučih hitro metastazira; metastazirati v možgane, pljuča ♪
  5.      metáti  méčem nedov., mêči mečíte; mêtal (á ẹ́) 1. s silo, navadno ročno, povzročati, da prehaja kaj po zraku na drugo mesto: otroci radi mečejo kamne; metati polena na kup, ogenj; metati z desno, levo roko / metati kepe v mimoidoče; metati kozarce ob tla; metati žogo visoko v zrak / žrebali so tako, da so metali kovance so se odločali na podlagi dogovorjenega pomena obrnitve kovanca / ekspr. vojaki so začeli metati orožje iz rok so se začeli razoroževati; niso se hoteli več bojevati; ekspr. metati denar v hranilnik dajati, spuščati / pog. koliko časa boste še metali karte, kocke kvartali, kockali // nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom s silo povzročati, da prehaja kaj v velikih količinah na drugo mesto: vulkan je metal skale daleč od otoka; lokomotiva meče iz dimnika roje isker spušča, bruha / razburkano morje je metalo valove na obalo; vodomet meče vodo pet metrov visoko / letala mečejo bombe spuščajo / metati mostove, zgradbe v zrak razstreljevati jih / ta stroj kar meče podatke iz sebe 2. navadno s prislovnim določilom s silo povzročati, da kaj hitro, sunkovito spreminja položaj v prostoru: valovi so metali čoln sem in tja; brezoseb. metalo ga je po dirjajočem vozu; ekspr. moreče sanje so ga metale kvišku zaradi njih se je prebujal, sedal; metati se po ležišču sem in tja / ekspr. bežeči vojak se je spretno metal od grma do grma / meče ga božjast božjasten je; ima napad božjasti; pren. vplivi so ga metali sem in tja // ekspr. hitro, sunkovito premikati kak del telesa: glavo je metal ponosno nazaj; pri hoji meče desno nogo navznoter; konj je metal prednji nogi visoko v zrak / metati si lase s čela s hitrim, sunkovitim premikom glave povzročati, da padajo lasje po temenu nazaj 3. ekspr., s prislovnim določilom pošiljati, premeščati: metali so jih iz boja v boj; divizijo so metali z bojišča na bojišče / usoda ga je metala med dobre in slabe ljudi 4. ekspr., s prislovnim določilom hitro, nepopolno pisati, risati: metal je skice na platno; opombe si je metal v beležnico / na rob kompozicije meče same temne barve 5. ekspr., s prislovnim določilom, v zvezi metati oči, pogled pogledovati, ogledovati: rad meče oči po ženskah; fantje so metali za njo dolge poglede / metati stroge poglede izpod čela / že dolgo mečejo oči na sosedovo njivo si jo želijo, bi jo radi imeli 6. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: metal je očitke, vprašanja na vse strani; metati kletvice, psovke iz sebe / sonce je metalo žarke skozi okna; žarometi so metali luč po cesti / zvon je metal otožne glasove po dolini / jezno je metal bliske iz oči; njene oči so metale čudno svetlobo so se čudno svetile / besede, stavke je kar metal iz ust hitro, veliko je govoril; v pogovor rad meče tuje izraze v pogovoru jih nepričakovano, večkrat uporablja / metati nasmeške, poklone na levo in desno // v zvezi z v povzročati, da kdo prehaja v stanje, kot ga nakazuje določilo: nasprotovanje ga meče v bes, obup; to ga meče v omamo / tedaj so začeli metati ljudi v ječe začeli so jih zapirati 7. navadno s prislovnim določilom povzročati, delati, da kaj kje je: ogenj je metal odsev na njegov obraz; drevesa so metala gosto senco na cesto; petrolejka je metala čudne sence po prostoru // publ., v zvezi z na povzročati, da se na kaj gleda, o čem misli tako, kot nakazuje določilo: njegova izjava meče čudno luč na podjetje; to meče senco negotovosti na sporazum / to meče sum nanj ● bibl. metati bisere svinjam dajati, dati komu duhovno ali materialno dobrino, ki je ne zna ceniti; ekspr. kritiki so metali blato nanj sramotili, obrekovali so ga; ko da bi metal bob ob steno vse je zaman; ekspr. ne mečite denarja na cesto, skozi okno, stran ne dajajte, izdajajte denarja za kaj nekoristnega, nevrednega, nesmiselnega; ekspr. s svojih miz jim mečejo samo drobtine dajejo jim samo malo pomembne, malo vredne stvari; pog., ekspr. metati hrano vase hitro, hlastno jesti, goltati; ekspr. v obraz se mu prilizujejo, sicer pa mečejo kamne za njim sicer pa grdo, slabo govorijo o njem; ekspr. metati obleko nase, s sebe hitro se oblačiti, slačiti; ekspr. metati komu pesek v oči prizadevati si prikriti, zamegliti komu resnico; pog. metati poker, tarok igrati poker, tarok; ekspr. metati komu polena pod noge ovirati ga pri delu, pri njegovih prizadevanjih; ekspr. metala je poljubčke poljubljala prste svoje roke in jo obračala, iztegovala proti komu; ekspr. že dve uri meče trnek lovi ribe s trnkom; ekspr. metati iz besedišča tuje besede prikazovati jih kot nepravilne, neprimerne; pog., ekspr. iz te gostilne zelo zgodaj mečejo (ven) zahtevajo, delajo, da jo gostje zapustijo; pog., ekspr. le kdo me meče že navsezgodaj iz postelje kdo zahteva, povzroča, da moram vstati; ekspr. delavce so metali iz službe odpuščali so jih, odpovedovali so jim delovno razmerje; ekspr. tudi iz tega stanovanja ga mečejo zahtevajo, da se tudi iz njega izseli; ekspr. ta misel ga meče iz tira ga vznemirja, razburja; ekspr. metati koga na cesto prizadevati si dati koga iz službe ali stanovanja; žarg., šport. ta skakalnica meče na nos povzroča, da se pri skoku leti z glavo naprej, navzdol; ekspr. tovarna meče na trg vedno več proizvodov množično proizvaja zanj; ekspr. to mu kar naprej mečejo pod nos, v zobe to mu kar naprej očitajo; ekspr. metati vse v en, isti koš ne upoštevati razlik med stvarmi, problemi; ekspr. tega mi ne boš metal v obraz tega mi ne boš brez obzirov pravil, očital; pog. ta profesor je pri izpitih rad metal negativno ocenjeval; pog. naprej metati očitati; ◊ šport. metati pri kegljanju povzročati, da se krogla kotali proti kegljem; metati avt z rokami dati žogo iz avta v igro; metati disk, kopje; metati na koš metáti se 1. prizadevati si s silo spraviti koga na tla, v ležeč položaj: ko je bil mlad, se je rad metal in pretepal / v cirkusu se je metal z medvedom 2. nav. ekspr., s prislovnim določilom hitro, sunkovito ulegati se: ob eksplozijah so se vojaki metali na tla 3. ekspr. hitro, sunkovito se gibati, teči, udarjati ob kaj: potok se meče čez skale / slap se meče trideset metrov globoko 4. ekspr. dajati udarce, povzročati poškodbe komu: napadalci so se srdito metali na brezmočne žrtve; z nasajenimi bajoneti so se vojaki metali drug na drugega ● slabš. metati se na kolena pred kom poklekati pred kom; ekspr. metati se komu pod noge predajati se, podrejati se; ekspr. metati se komu v naročje naglo, živahno objemati koga; zelo si prizadevati, pridobiti ljubezensko naklonjenost koga; pog., ekspr. ta fant se meče za vsako (žensko) zelo vsiljivo si prizadeva pridobiti ljubezensko naklonjenost žensk; ekspr. ljudje so se mu metali okoli vratu objemali so ga ♪
  6.      méter  -tra m (ẹ̄) 1. osnovna enota za merjenje dolžine: debelina je dva metra [2 m]; drog meri štiri metre; polica je dolga tri metre; več metrov debelo obzidje; pog. visok je meter sedemdeset meter in sedemdeset centimetrov / dolžina v metrih / blago na metre blago, ki se prodaja in reže v poljubnih dolžinah // kar meri določeno količino teh enot: odmeriti dva metra traku; do gozda je še petsto metrov / zadene ga na dvesto metrov; letalo se je dvignilo na pet tisoč metrov ∙ ekspr. kje bi že zdaj bil, če štejem vse metre, ki sem jih prehodil če pomislim, kako dolgo pot, razdaljo sem prehodil; publ. v obratu bodo kmalu stekli prvi metri najlona bodo začeli proizvajati najlon // v zvezi kubični meter enota za merjenje prostornine: kupiti tri kubične metre [3 m3] drv; izkopali so več kubičnih metrov zemlje / meriti v kubičnih metrih / pog. koliko daš za meter drv za kubični meter // v zvezi kvadratni meter enota za merjenje ploščine in površine: soba meri deset kvadratnih metrov [10 m2] / pog. koliko stane meter parcele kvadratni meter 2. priprava z označenimi centimetri, decimetri, metri za merjenje, navadno dolga 1 do 2 m: kupiti meter in kladivo; lesen, zložljiv meter / šiviljski meter trak za merjenje z označenimi centimetri, dolg 1,5 m; centimeter 3. nar. vzhodno utežna mera, 100 kg; cent: pridelal je deset metrov pšenice ◊ šport. tek na dvesto, sto metrov; trg. tekoči meter enota za merjenje dožine ne glede na širino ♪
  7.      metlák  in metlják -a m (á) agr. sirek (za izdelovanje metel): zadruga je sejala metlak / sirek metlak ♪
  8.      míkrobiolóški  -a -o prid. (ȋ-ọ̑) nanašajoč se na mikrobiologe ali mikrobiologijo: mikrobiološki inštitut / mikrobiološko zborovanje // biol. nanašajoč se na življenje mikroorganizmov: škodljivo mikrobiološko delovanje / mikrobiološko cepivo za izdelovanje sirov ♪
  9.      mikrón  -a m (ọ̑) fiz. enota za merjenje dolžine, milijonina metra: špranja je široka le nekaj mikronov ♪
  10.      militarízem  -zma m (ȋ) težnja po prevladi vojaške miselnosti, vojaških interesov v politiki: v državi se širi militarizem; upreti se militarizmu; v svojih delih smeši militarizem vseh časov // sistem v državni upravi, v katerem odločajo vojaške osebnosti: pruski militarizem se je zrušil ♪
  11.      miniatúren  -rna -o prid. (ȗ) 1. nanašajoč se na miniaturo: v medaljonu nosi miniaturno fotografijo; miniaturno orodje ∙ pog. podaril ji je miniaturnega Prešerna miniaturno izdajo Prešernovih pesmi 2. ekspr. zelo majhen: ti koščki torte so miniaturni; imamo miniaturno predsobo / miniaturna državica ◊ fot. miniaturna kamera kamera s filmskim trakom širine do 16 mm; um. miniaturno slikarstvo; zal. miniaturna izdaja knjige izdaja zelo majhnega formata, z višino največ do 10 cm ♪
  12.      miníranje  -a s (ȋ) glagolnik od minirati: z miniranjem razširiti vhod v jamo; miniranje mostov / miniranje mednarodnih pogajanj ♪
  13.      minúta  -e ž (ȗ) 1. enota za merjenje časa, šestdeseti del ure: šteti minute; gol so dosegli v četrti minuti (igre); čez dve minuti bo poldne; pet minut porabi za oblačenje; vlak ima trideset minut zamude / minuta molka / kandidat je imel minuto (časa) za premislek; ura zaostaja (za) deset minut na dan; petnajst minut od tod; sedemdeset udarcev na minuto, v minuti 2. ekspr. nedoločen zelo kratek čas: samo ena minuta je bila potrebna, da sem to storil / počakaj minuto, za minuto; minuto pozneje je počilo ● ekspr. vsaka minuta je bila dragocena zelo je bilo treba hiteti; ekspr. zdaj preživlja bridke minute težko mu je, trpi; ekspr. še to minuto pojdi takoj, brez odlašanja; ekspr. do te minute sem tako mislil dozdaj; ekspr. rešili so ga zadnjo minuto v zadnjem trenutku, hipu; ekspr. niti minute miru ji ne privošči prav nič; neprestano jo nadleguje; ekspr. pomoč je prišla pet minut pred dvanajsto komaj še pravočasno; ekspr. prihaja do minute točno zelo; minuta zamujena ne vrne se nobena ◊ geogr. minuta šestdeseti del stopinje geografske dolžine ali širine; geom. (kotna) minuta šestdeseti del (kotne) stopinje ♪
  14.      míselnost  -i [sǝl] ž (ȋ) skupek misli, pojmov, sodb o življenju, svetu, morali: hotel je spoznati njegovo miselnost / ekspr. njegova miselnost je hlapčevska, nazadnjaška / po miselnosti je še vedno kmet; po miselnosti se zelo razlikujeta / publ. odklanjati miselnost, da za kulturo ne veljajo idejna merila mnenje, mišljenje // s prilastkom ta skupek, značilen za a) pripadnike kakega družbenega razreda, sloja, skupine: miselnost aristokracije, meščanstva; vživeti se v miselnost kmečkega človeka / za angleško miselnost je značilna umirjenost; navzeti se tuje miselnosti / nav. slabš.: upirati se birokratski, tehnokratski miselnosti; cehovska, hlapčevska miselnost b) ljudi kakega časovnega obdobja: raziskovati antično miselnost; v tem se kažejo ostanki stare miselnosti; miselnost tehnične civilizacije / slabš. to je srednjeveška miselnost c) prebivalce kakega zemljepisnega področja: ameriška, azijska miselnost jim je tuja / hribovska, mestna miselnost / vplivi zahodne miselnosti č) z oslabljenim pomenom kako nazorsko, znanstveno smer: glavne značilnosti humanistične, krščanske, marksistične miselnosti; idealistična, racionalistična miselnost / širjenje socialistične miselnosti / podpirati kritično miselnost // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, s prilastkom ta skupek z značilnostmi, kot jih določa prilastek: politična, znanstvena miselnost / to je storil pod vplivom borbene, mehkužne miselnosti ♪
  15.      misíja  -e ž (ȋ) 1. skupina ljudi, izbranih in pooblaščenih za zastopanje določenih interesov širše skupnosti, navadno v meddržavnih odnosih, odposlanstvo: misija je nalogo uspešno opravila; sprejeti, voditi misijo / šef diplomatske, gospodarske, vojaške misije; misija Rdečega križa ♦ jur. misija dobre volje delegacija, ki jo pošlje kaka država v drugo, da izboljša medsebojne odnose 2. kar je komu zaupano, da naredi, opravi v korist določene širše skupnosti, navadno v meddržavnih odnosih; poslanstvo, naloga: imeti, izpolniti misijo; njegova misija je strogo zaupna / misija je trajala en teden; letalo so poslali na nevarno misijo / knjiž. kulturna, zgodovinska misija malih narodov; ekspr. doumela je svojo misijo v domači hiši ♪
  16.      misijón  -a m (ọ̑) rel. 1. organizacijska enota Cerkve ali kake druge verske skupnosti za širjenje krščanske vere v nekrščanskih deželah: ustanavljati misijone; afriški misijon v Afriki; darovi za misijone / obiskali so francoski misijon v Afriki sedež te enote, ki ga vodijo Francozi / iti v misijone na misijonsko delo 2. skupek verskih prireditev, zlasti govorov, v župniji za obnovo verskega življenja: lani so imeli v župniji misijon; misijon bodo vodili lazaristi; uspeh misijona ♪
  17.      misijonár  stil. misijónar -ja m (á; ọ̑) rel. 1. kdor širi krščansko vero med nekristjani, zlasti duhovnik ali redovnik: postal je misijonar v Afriki; pren., ekspr. biti misijonar dobre knjige 2. duhovnik, ki vodi misijon v župniji: govore ima jezuitski misijonar ♪
  18.      misijonáriti  -im nedov. (á ȃ) rel. širiti krščansko vero med nekristjani: misijonaril je med ameriškimi Indijanci; pren., ekspr. znal je misijonariti za svojo resnico ♪
  19.      misijonárka  stil. misijónarka -e ž (á; ọ̑) rel. ženska, ki širi krščansko vero med nekristjani, zlasti redovnica: bolnikom streže misijonarka ♪
  20.      mlád  -a -o tudi -ó prid., mlájši (ȃ á; v pomenu mladič ȃ) 1. ki je v prvem obdobju življenja: mlad človek; ljubitelj mladih živali; misliš, da boš zmeraj mlad; moral je umreti mlad; ekspr. rosno mlad / lepo je biti mlad / mlada generacija; pren., pesn. mladi dan; rodilo se je lepo mlado jutro // ki je v prvem obdobju rasti: hoditi po mladi travi; rastlinice so še mlade in šibke; mlado drevje / mlado rogovje / skriti se v mladem zelenju 2. ki je dosegel potrebno, ustrezno kakovost za uživanje: skuhati mlado kolerabo; jedli so mlad(i) krompir // ki še nima vseh ustreznih značilnih lastnosti: gnoj je še mlad; mlado kislo mleko / mladi sir 3. ki ima razmeroma malo let, ant. star: gruča mladih fantov; ima mladega moža; nastop mladih tekmovalcev; njeni starši so še mladi; uči jih mlada učiteljica; po videzu je še mlad / na vrtu se zbira mlada družba / ekspr. mladi starci mladi ljudje z značilnimi znaki starosti / gozd mladih gabrov; posekal je mlado, košato lipo / vznes. svoja mlada življenja so žrtvovali za svobodo 4. značilen za mladega človeka a) po videzu: njegov obraz je ostal mlad; ima mlado, mehko polt; mlado čelo b) po učinkovanju, delovanju: ima mlad in močen glas; ekspr. fantje so napeli vse svoje mlade sile c) po lastnostih: mlade sanje / ekspr. duh razprav je bil živ in mlad / mlad po duhu, srcu 5. v zvezi mladi dnevi, mlada leta mladost: spomini na mlade, srečne dni; mlada leta / že od mladih dni krade; v mladih letih je veliko potoval ko je bil mlad 6. ki obstaja šele malo časa: sreča mladega zakona; mlade družine; njuna ljubezen je še mlada; mlado revolucionarno gibanje // ki je po času nastanka bližje sedanjosti: mlade kamnine; proučevati mlade zvezde; to gorovje je še mlado / mladi in stari narodi 7. ki je to, kar je, postal šele pred kratkim: mladi gospodar dela popolnoma drugače kot stari; mladi in stari šef se dobro razumeta; mlada gospodinja je izvrstna kuharica ● nar. mladi mesec mlaj; ekspr. mlada kri se rada zabava mladi ljudje; nar. mlada nedelja prva nedelja po mlaju; ekspr. že od mladih nog se nisva videla od mladosti; star. mlado leto pomlad ◊ agr. mlado vino vino po končanem vrenju do izločitve droži; geogr. mlado nagubano gorovje; lingv. mlada izposojenka mládi -a -o sam.: mladi odhajajo v mesta; dobiti, imeti mlade mladiče; tam ima dež mlade pogosto dežuje; mlada, pog. ta mlada gospodinji snaha; ekspr. plesalo je staro in mlado vsi so plesali; star. izza mlada iz zamlada; od, redko iz mladega od mladosti; prim. mlajši ♪
  21.      mléko  -a s (ẹ́) 1. bela tekočina, ki se izloča pri samicah sesalcev določen čas po porodu kot hrana za mladiče: mladič sesa mleko pri materi; za otroka je najboljše materino mleko; pasje mleko // taka tekočina pri domači živali, zlasti kravi, kot hrana sploh: mleko se sesiri, skisa; kuhati, piti mleko; posnemati mleko; te krave dajejo, imajo izvrstno mleko; kozje, kravje, ovčje mleko; namolsti golido mleka; predelovanje mleka; na mleku kuhana kaša; bela je kot mleko / jutranje, večerno mleko od jutranje, večerne molže; kislo, kuhano mleko; pinjeno mleko tekočina, ki ostane pri izdelavi surovega masla; mleko v prahu 2. navadno s prilastkom mleku podobna tekočina: iz drevesa se je cedilo gosto mleko / očistiti si obraz s čistilnim mlekom; kokosovo mleko užitna tekočina v kokosovem orehu ● ekspr. tam se cedi med in mleko je vsega dovolj; je zelo dobro; ekspr. njega se pa še mleko drži je še zelo mlad, neizkušen; ekspr. ta pa še po mleku diši je še zelo mlad, neizkušen; ekspr. samo ptičjega mleka jim še manjka vsega imajo (v izobilju), kar si poželijo; vznes. brat po mleku človek, ki ga je dojila ista ženska ◊ agr. homogenizirati mleko povzročati, delati, da je maščoba enakomerno porazdeljena po vsej tekočini; leno mleko ki se težko usiri; polmastno ki mu je odvzet del maščobe, polnomastno mleko ki ima vso maščobo; bot. ptičje mleko rastlina s črtalastimi pritličnimi listi in belimi cveti v grozdih ali češuljah, Ornithogalum; geol. jamsko mleko mehka siga (v kraških jamah); grad. apneno mleko (gostejši) apneni belež; cementno mleko redka zmes cementa in vode ♪
  22.      mnóžica  -e ž (ọ̑) 1. velika strnjena skupina ljudi: okrog ponesrečenca se je gnetla množica; množica je nenadoma vzvalovila; množice se je polastil strah; pomiriti razjarjeno množico; prebiti se skozi množico; ekspr. nepregledna, ogromna, stotisočglava množica; množica gledalcev; psihologija množice; šum, vpitje množice / množica ljudi 2. nav. mn. ljudje, ki predstavljajo največji del družbe, zlasti nižji sloji: množice so začele vse glasneje izražati politične zahteve; popeljati množice v boj; voditi množice; politično vodstvo se je ločilo od množic; delovne, ekspr. najširše ljudske množice; neosveščena, knjiž. brezimna množica; ideološki vpliv na množice; politično delo med množicami; povezanost političnega vodstva z množicami / kmečke, proletarske množice / anonimna množica velemest prebivalstvo 3. nav. ekspr., z rodilnikom razmeroma veliko število česa: v zraku je množica živih bitij; množica misli; pregledal je celo množico otrok; zaradi množice drugih obveznosti te nisem mogel obiskati; množica najraznovrstnejših rib / pomoriti je dal cele množice; pripravljeni so bili umirati v množicah 4. mat. skupina predmetov iz našega nazornega ali miselnega sveta, ki jo imamo za celoto: sestaviti množico / teorija množice / delna množica ki je del kake množice; diskretna množica množica točk, katerih medsebojne razdalje so večje od 0; ekvivalentna množica pri kateri ima vsak njen element ustrezen element v drugi množici; osnovna ali univerzalna množica ki vsebuje vse množice, ki se bodo obravnavale; moč množice število elementov množice ♪
  23.      mnóžičen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na množico: a) publ. elitna in množična kultura / redko ta avto je množično vozilo ljudsko b) množičen beg ljudi z okupiranega ozemlja; množična zastrupitev s hrano; množično ubijanje, umiranje / prirediti množični izlet; omenjeno društvo je najbolj množično športno društvo / redko: množični izdelki zelo številni; množičen pojav zelo pogosten / množični sestanek; množična organizacija; publ. sredstva množičnega obveščanja ali množična komunikacijska sredstva časopisje, radio, televizija ◊ biol. množična delitev delitev, pri kateri nastane iz ene celice več celic; ekon. množična proizvodnja proizvodnja, organizirana v velikem obsegu; gled. množični prizor prizor, v katerem nastopa množica ljudi; jur. množični morilec morilec, ki ubija iz koristoljubja, spolne naslade, maščevanja; muz. množična pesem zborovska pesem, navadno enoglasna, z aktualnim družbenopolitičnim besedilom; zal. množična izdaja izdaja v veliki nakladi in preprosti opremi; ljudska izdaja mnóžično prisl.: množično se boriti proti čemu; množično prihajati na prostovoljno delo; množično streljati, zapirati ljudi; množično razširjen avto ♪
  24.      močáva  -e ž (ȃ) knjiž. z vodo zelo prepojen svet: rjave močave so se širile do obzorja / močava poleg gnojišča / tam je bila prej močava močviren svet, močvirje ♪
  25.      močeràd  -áda m (ȁ á) žival s podolgovatim, valjastim trupom, dolgim repom in žametno črne barve z rumenimi lisami: po blatnih tleh so se plazili močeradi ◊ obrt. močeradi klekljana čipka, katere vzorec ima obliko vijugastega traku različne širine in gostote; zool. močerad dvoživka s podolgovatim, valjastim trupom in dolgim okroglim repom, Salamandra ♪

   921 946 971 996 1.021 1.046 1.071 1.096 1.121 1.146  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA