Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Sen (926-950)



  1.      vodotêsen  -sna -o prid. (é) nestrok. za vodo neprepusten: vodotesna oprema, ura
  2.      vpísen  -sna -o prid. () nanašajoč se na vpis: vpisni pogoji; zamuditi vpisni rok / vpisna knjiga v planinskih kočah ♦ navt. vpisni list
  3.      šen  -šna -o prid. () 1. nanašajoč se na vrh: vršne skale / vršna planjava / vršne veje 2. redko vrhnji: vršna plast vode ◊ alp. vršni greben zgornji del grebena, ki se konča na vrhu; vršna piramida piramidasto oblikovan vrh gore, hriba; gozd. vršni požar požar, pri katerem ogenj zajame veje, vrhove dreves; navt. vršno jadro križno jadro, nameščeno nad košnim jadrom
  4.      vršênje 1 -a s (é) glagolnik od vršeti: poslušati vršenje borov, smrek / enakomerno vršenje dežja
  5.      vršênje 2 -a s (é) publ. izpolnjevanje, opravljanje: vršenje prevoznih uslug
  6.      vršênje 3 -a s (é) glagolnik od vršiti, ločevati zrna: vršenje prosa
  7.      vsakočásen  -sna -o prid. (á ā) knjiž. ki se pojavi, poteka ob vsakem času: vsakočasen odpoklic članov odbora / odnosi v vsakočasni družbi
  8.      vsákogaršen  -šna -o zaim. () ki je last vsakogar: ta gozd je vsakogaršen in nikogaršen
  9.      vsákršen  -šna -o zaim. () izraža poljubnost kakovosti, lastnosti, značilnosti osebe ali stvari: vsakršen uspeh bi mu bil velika spodbuda; sposoben je za vsakršno opravilo / biti brez vsakršnih izkušenj; tvegati brez vsakršnega upanja / nakupila je vsakršno blago najrazličnejše
  10.      vsènaokóli  in vsè naokóli prisl. (-ọ̑) povsod okoli: vsenaokoli leži ravnina; vsenaokoli so odmevale eksplozije; vsenaokoli so zasadili cvetje; vsenaokoli je zavladal molk / njihov sloves se je razširil vsenaokoli na vse strani; prim. naokoli
  11.      vsènaokróg  in vsè naokróg prisl. (-ọ̑) povsod okrog: vsenaokrog so smučišča; vsenaokrog se razprostirajo gozdovi; vsenaokrog je vladala tišina; prim. naokrog
  12.      vsènapréj  in vsè napréj prisl. (-ẹ̄) knjiž. brez konca, kar naprej: govoriti, igrati vsenaprej
  13.      vsènároden  -dna -o prid. (-á) nanašajoč se na ves narod: vsenarodni boj za obnovo dežele; reševati vsenarodne probleme / skrb za vsenarodni razvoj narodni
  14.      vsènavzkríž  in vsè navzkríž prisl. (-í) 1. izraža položaj v neurejeno večkrat križajočih se smereh; vsekrižem: nametati polena vsenavzkriž / vsenavzkriž hoditi po gozdu v različnih smereh // izraža neurejenost razporeditve česa: hiše so stale v vrstah in vsenavzkriž 2. izraža neurejenost potekanja česa: otroci so govorili vsenavzkriž; vsenavzkriž so streljali 3. izraža, da kaj poteka medsebojno med več ljudmi: vsenavzkriž se prepirajo, tepejo ● ekspr. vse je vsenavzkriž narobe
  15.      vsènavzkrížem  in vsè navzkrížem prisl. (-) redko vsekrižem, vsenavzkriž: pobočje je bilo vsenavzkrižem prepleteno s stezami
  16.      vsènavzkrížen  -žna -o prid. (-) 1. ki poteka neurejeno v večkrat križajočih se smereh: vsenavzkrižno tekanje; vsenavzkrižno vrvenje ljudi 2. ki poteka medsebojno med več ljudmi: vsenavzkrižni odnosi; vsenavzkrižno prepiranje 3. ekspr. nejasen, zmeden: vsenavzkrižne misli
  17.      vsènavzóčnost  -i ž (-ọ́) knjiž. dejstvo, da kdo je, se nahaja povsod: vsenavzočnost otrok / vsenavzočnost potrošniške miselnosti ∙ knjiž. vsenavzočnost režiserja opaznost njegovega vpliva, prizadevanja v vseh stvareh pri uprizoritvi česarel. božja vsenavzočnost
  18.      vsènémec  -mca m (-ẹ́) pristaš vsenemštva: ideje vsenemcev
  19.      vsènémški  -a -o prid. (-ẹ́) 1. nanašajoč se na vse Nemce ali vso Nemčijo: vsenemška organizacija 2. nanašajoč se na vsenemce ali vsenemštvo: vsenemške ideje / vsenemško gibanje
  20.      vsènémštvo  -a s (-ẹ̑) v 19. stoletju gibanje za politično združitev vseh Nemcev: ideje vsenemštva
  21.      vsènôčen  -čna -o prid. (-ó) redko celonočen: biti na vsenočni straži; vsenočno bedenje
  22.      vsesplôšen  -šna -o prid. (ó) ekspr. splošen: zaupati v vsesplošen napredek; vsesplošen družbeni razvoj; vsesplošna gospodarska kriza; slabe letine so povzročile vsesplošno lakoto / nastal je vsesplošen pretep; izzvati vsesplošno ogorčenje; užival je vsesplošno spoštovanje ● knjiž. vsesplošen talent vsestranski vsesplôšno prisl.: vsesplošno priljubljene knjige
  23.      vtísen  -sna -o prid. () nanašajoč se na vtis: vtisno ocenjevanje / vtisno orodje vtiskovalnoknjiž. njegove besede so bile zelo vtisne prepričljive; knjiž. vtisne slike impresionistične
  24.      vzdúšen  -šna -o prid. () zastar. 1. zračen: vzdušne plasti 2. zadušen, dušljiv: vzdušen prostor; proti večeru je postalo vzdušno / vzdušen zrak soparen, težekzool. vzdušni mehur organ, s katerim riba uravnava dviganje ali spuščanje v vodi
  25.      vzglásen  -sna -o () pridevnik od vzglasje: vzglasni samoglasnik

   801 826 851 876 901 926 951 976 1.001 1.026  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA