Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Sen (4.501-4.525)


  1.      rapsodíja  -e ž (ȋ) 1. v stari Grčiji epska pesem rapsoda: peti, recitirati rapsodije 2. knjiž. literarno delo, ki na široko, oblikovno svobodno izraža zanos, navdušenje: njegova pesniška zbirka je prava rapsodija / rapsodija dvajsetega stoletja / roman obsega deset rapsodij tako napisanih delov 3. muz. zlasti instrumentalna skladba svobodne oblike, navadno na osnovi ljudskih glasbenih motivov: igrati rapsodijo; rapsodija za violino in klavir ♪
  2.      ráskavec  -vca m (á) knjiž. zelo trden papir, na eni strani posut z drobci stekla, za brušenje, glajenje lesa; stekleni papir: obrusiti, zgladiti rob odžagane deske z raskavcem / papir raskavec ♪
  3.      rásti  rástem tudi rásem nedov., stil. rastó; rástel in rásel (á) 1. postajati večji, višji zaradi naravnega, življenjskega razvoja: človek raste približno dve desetletji; drevo, žival lepo raste; lasje, nohti hitro rastejo; raste kot konoplja hitro / rasti v dolžino, višino; rasti krivo, naravnost // nastajati, kazati se zaradi takega razvoja: fantu že raste brada; gobe rastejo najbolj po dežju; ptiču raste novo perje; otroku so začeli rasti zobje // v zvezi z v zaradi takega razvoja se razvijati v to, kar izraža dopolnilo: grm že raste v drevo; dekle raste v močno, postavno žensko / rasti iz fanta v moža // ekspr. postajati starejši, zrelejši: fant hitro raste, kmalu bo cel mož 2. s prislovnim določilom preživljati čas rasti, zorenja: rastla je brez staršev, pri babici, v mestu; rastli so med vojno; ti otroci rastejo kot koprive za plotom brez varstva, vzgoje / rasti v revščini 3. s prislovnim določilom biti kje, nahajati se v stanju, značilnem za živo rastlino: lišaji rastejo navadno na severni strani dreves; na njivi raste pšenica / ekspr. v teh krajih raste dobro vino trta, katere grozdje daje dobro vino / pri nas palme ne rastejo ne uspevajo 4. nav. ekspr. postajati večji a) po obsegu: trebuh mu raste; pleša mu je rastla daleč proti tilniku / mesto raste na vse strani se širi; zaradi močnega deževja je reka rastla naraščala; testo je lepo rastlo vzhajalo; knjiž. dan se je nagibal in sence so rastle se daljšale / dan raste postaja daljši b) po številu: naša družina je iz leta v leto rastla; mestno prebivalstvo raste hitreje kot vaško narašča 5. dosegati višjo stopnjo a) glede na intenzivnost, jakost: hrup okoli njega je vse bolj rastel; temperatura raste / od jeze mu je glas vedno bolj rastel / ekspr.: njena ljubezen do glasbe je rastla; upanje, žalost raste; v njem raste prepričanje, da bo ozdravel b) glede na količino: dohodki, dolgovi rastejo; proizvodnja, promet raste narašča c) glede na možni razpon: cene rastejo; nasilje v mestih raste / nesnost pri kokoših je začela rasti se je začela večati // prihajati na višji ton, večjo glasnost: glas harmonike je rastel in padal; melodija je rastla / mrmranje je rastlo v godrnjanje // ekspr. razvijati se, napredovati: ta slikar raste od razstave do razstave / gospodarsko, umetniško rasti / rasti v razumnosti / rasti v dobrega nogometaša 6. ekspr. v vedno večji meri nastajati, kazati se kot posledica dela: izpod noža mu je iz kosa lesa rastla figurica / v okolici rastejo nove hiše; zidovi so rastli kar pred njihovimi očmi / ob pripovedovanju je pred nami rastla podoba domovine 7. nav. ekspr. postajati viden, opazen v vedno večjem obsegu: iz megle, mraka so rastle hiše / luna raste 8. ekspr. z naraščanjem glasu, odločnejšim vedenjem kazati jezo, razburjenje: ker mu sin ni odgovarjal, je oče vedno bolj rastel / kam spet gresta, je rastel // navadno s prislovnim določilom postajati bolj samozavesten, ponosen: od sreče, ob pohvalah je kar rastel ● ekspr. greben mu raste postaja domišljav, prevzeten; ekspr. kupček mu raste premoženje, zlasti količina denarja se mu veča; ekspr. minute so rastle v ure, njega pa še ni bilo minilo, preteklo je že več ur, veliko časa; knjiž. vsa ta spoznanja rastejo iz pisateljevega notranjega življenja izvirajo; ekspr. videti travo rasti in slišati planke žvižgati videti in slišati stvari, ki jih v resnici ni; pog. čez glavo mu raste prenehava se ga bati, meniti se za njegove opomine; ekspr. raste v njenih očeh vedno bolj ga ceni, spoštuje; ekspr. delo mu kar raste pod rokami vedno več ga ima; ekspr. tak človek ne raste za vsakim plotom težko je srečati, spoznati takega človeka; preg. iz malega raste veliko rastóč -a -e: rastoč na podeželju, je dobro poznal kmečko življenje; v vodi rastoči mahovi; rastoče potrebe industrije ♦ lingv. rastoča intonacija z dvigajočim se ali nizkim tonskim potekom naglašenega zloga in s tonsko višjim naslednjim nenaglašenim zlogom; lit. rastoči ritem ritem, pri katerem so poudarki na koncu govorne enote ráščen -a -o: iztegnil je svoje krivo raščene noge; za pleme izbiramo lepo raščena teleta; prim. rasel ♪
  4.      rastílo  -a s (í) nar., navadno v zvezi na rastilu izraža stanje, ko rastlina še raste, stoji: ni dobro ločil mlade pšenice na rastilu od rži; prodati travo na rastilu / prodati les na rastilu na panju ♪
  5.      rastlína  -e ž (í) organizem, navadno z listi, cveti in koreninami: rastline že cvetijo, venejo; vse na novo posajene rastline so se prijele; okopavati, presajati, sejati, zalivati rastline; deli, organi rastlin; rastline in živali / divje, gojene rastline; gorske, travniške, tropske, vodne, vrtne rastline; grmičaste, zimzelene rastline; industrijske, krmne, oljne rastline; lončne, parkovne, sobne rastline; okrasne, strupene, zdravilne, začimbne rastline; rastline trajnice, zajedavke / ovijalna rastlina ovijalka; plevelna rastlina plevel ◊ agr. rastlina se osemeni; materinska ali materna rastlina ki je pri križanju oprašena; matična rastlina ki se uporablja za pridobivanje potaknjencev, semena; očetna rastlina ki pri križanju opraši in oplodi drugo rastlino; pionirska rastlina ki ustvarja razmere, ustrezne za uspevanje gospodarsko pomembnejših vrst; varovalne rastline; biol. enocelične, mnogocelične rastline; bot. rastlina organizem, ki gradi telo iz anorganskih snovi s fotosintezo; brezcvetne rastline; dvokalična rastlina ki ima v kalčku dva klična lista; dvoletna rastlina; enodomna rastlina ki ima moške in ženske cvete na isti rastlini; kulturna rastlina s človekovim namernim izborom vzgojena rastlina; lesna ali lesnata rastlina ki ima olesenelo steblo; moška rastlina z moškimi cveti; nižje rastline ki nimajo razvitega stebla, listov in korenin; zelnata rastlina ki nima olesenelega stebla; čeb. medovita rastlina ki daje med, medičino ♪
  6.      ravnílce  -a s (ȋ) manjšalnica od ravnilo: kovinsko, leseno ravnilce ♪
  7.      ravnílo  -a s (í) 1. priprava za delanje, risanje ravnih črt: podčrtati z ravnilom; kovinsko, leseno ravnilo; ravnilo z označenimi centimetri / risati s šestilom in ravnilom ♦ agr. sadilno ravnilo lesena letev za določanje sadilnega mesta sadike; teh. nastavno ravnilo; priložno ravnilo s kratko prečko na koncu, ki se položi ob rob risalne deske 2. star. vzor, vodilo: to mu je postavil za zgled in ravnilo / očetove besede so mu bile življenjsko ravnilo ♪
  8.      ravnodúšnež  -a m (ȗ) ekspr. ravnodušen človek: ni ravnodušnež, vsaka malenkost ga skrbi ♪
  9.      rávnokar  prisl. (á) 1. izraža, da se je dejanje zgodilo v najbližji, neposredni preteklosti: vlak je ravnokar odpeljal; ravnokar je stopila v hišo; sonce je ravnokar zašlo / ravnokar nakošena trava 2. izraža sočasnost dogajanja v preteklosti ali sedanjosti, gledano s stališča govorečega: četa se je ravnokar pripravljala h kosilu, ko je trobentač zatrobil alarm / otroci ravnokar vstajajo ♪
  10.      ravnotéžje  -a s (ẹ̑) 1. stanje, v katerem je sila teže telesa, teles na obeh straneh enaka: izgubiti, obdržati ravnotežje; stopal je po ozki brvi in lovil ravnotežje; ladja je zaradi močnega sunka vetra prišla iz ravnotežja; skodelici tehtnice sta v ravnotežju / vrvohodec s palico za ravnotežje 2. navadno s prilastkom stanje, v katerem so a) nasprotujoče si sile enako velike, močne: prizadevati si za politično, vojaško ravnotežje / posledice porušenega ravnotežja v naravi b) nasprotne, različne stvari enako velike, usklajene: pisatelj je znal ustvariti ravnotežje med dogodki in opisi; ravnotežje med dohodki in izdatki / ekspr. barve na sliki so v ravnotežju // stanje umirjenosti, duševne skladnosti: novica je v njem porušila ravnotežje / izgubiti duševno ravnotežje / ekspr. slabo vreme ga je vrglo iz ravnotežja ◊ anat. organ za ravnotežje ravnotežni organ; ekon. gospodarsko ravnotežje stanje, ko so gospodarske dejavnosti in panoge v določenem časovnem obdobju usklajene; načelo proračunskega ravnotežja načelo, da morajo biti proračunski izdatki enaki proračunskim prejemkom ♪
  11.      rávt  -a m (ȃ) knjiž., v nekaterih deželah (slovesen) sprejem, družabna prireditev, navadno zvečer: povabiti na ravt; ravt pri grofici ♪
  12.      raz...  predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) premikanja ali usmerjenosti v več krajev, smeri: razgnati, raznesti, razvoziti / razgrniti, razložiti po mizi / razblebetati, razglasiti novico / v zvezi s se razbežati se, raziti se, razleteti se / glas se razlega po dolini b) dejstva, da kaj ni več skupaj, v prvotnem položaju: razgrebsti, razriniti, razsuti / razpustiti, razširiti, raztegniti / razkoračiti se c) delitve, ločitve na več delov: razcepiti, razdeliti, razrezati, razstaviti č) nastopa stanja, navadno v veliki meri: razbesneti, razjeziti, razžariti / v zvezi s se razboleti se, razgovoriti se, razživeti se d) dosege zaželenega namena, cilja: razgreti, razmehčati / razhoditi nove čevlje / razbrati e) prenehanja obstajanja, stanja: razbliniti, razkrojiti, raztopiti / razdišati se f) nasprotnosti tega, kar pomeni glagol z drugo predpono: razbarvati, razčlovečiti, razelektriti, razorožiti, raztovoriti, razvezati g) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): razbistriti, razcefrati, raztrgati / razcvesti se 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: razbarvanje, razcepitev, razglasen, razhod ♪
  13.      razbégniti se  -em se dov., tudi razbegníte se; tudi razbegníla se (ẹ́ ẹ̑) knjiž. razbežati se: množica se je prestrašena razbegnila / čreda se je razbegnila na vse strani / vsi dvomi, upi so se razbegnili ♪
  14.      razbíjati  -am nedov., stil. razbijála (í) 1. z udarcem, udarci delati iz česa majhne, drobne dele: razbijati skalo; razbijati s kladivom; skala se je kotalila po bregu in se razbijala / razbijati na manjše dele; pren., ekspr. s svojim delovanjem razbija temelje naše družbe ♦ fiz. razbijati atome // nasilno delati, da se kaj zelo poškoduje: stavkajoči delavci so razbijali stroje; v pijanosti razbija // delati, povzročati, da kaj zaradi udarca, padca a) razpade na majhne, drobne dele: nerodna je, pri pomivanju pogosto razbija posodo; tanki kozarci se radi razbijajo b) se zelo poškoduje, uniči: otroci pri igri razbijajo igrače; razbijati pohištvo 2. udarjati z nogo, z roko ob kaj: konji so razbijali ob tla; razbijati s pestjo po vratih; močno razbijati // nav. ekspr. s takim udarjanjem delati, povzročati (velik) hrup: pijanec je kričal in razbijal; ne razbijaj, saj boš zbudil celo hišo 3. ekspr. glasno igrati, močno tolči: vsako popoldne sede za klavir in razbija; razbijati na boben / glasba mu razbija po glavi, v ušesih zaradi prevelike glasnosti neprijetno učinkuje nanj 4. ekspr. močno biti, utripati: srce ji je razbijalo od strahu / žila na senceh mu razbija; brezoseb. v glavi mi divje razbija 5. nav. ekspr. delati, povzročati, da kaka celota preide v dele: razbijati prevelika obdelovalna zemljišča / razbijati skupine v več manjših // delati, povzročati, da kaj prenehava obstajati: s svojim vmešavanjem rada razbija zakone / razbijati sovražnikove patrulje / razbijati enotnost 6. ekspr. jemati pomen, veljavo, vrednost: razbijati iluzije; z dokazovanjem razbijati zmotne teorije ● ekspr. strokovnjaki si že dolgo razbijajo glave s tem problemom veliko razmišljajo o njem; ekspr. s tem si ne bom razbijal glave delal skrbi; sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi okoli 24. februarja se vreme navadno spremeni razbijáje: razbijaje po vratih, je zbudil otroke razbijajóč -a -e: umiriti razbijajoče srce ♪
  15.      razblíniti  -im dov. (í ȋ) nav. ekspr. 1. narediti, povzročiti, da česa ni več: njegove besede so razblinile dvome, pomisleke 2. knjiž. narediti, da kaj ni zgoščeno, jedrnato: taki vložki pripoved razblinijo razblíniti se 1. prenehati biti, obstajati: megla se je že razblinila / obrisi gor so se razblinili v večernem mraku / privid se je razblinil v nič // izginiti, miniti: sanje o sreči so se razblinile; njegova slava se bo hitro razblinila / jeza, navdušenje se razblini 2. knjiž. postati neizrazit, nejasen: v nekaterih umetnostnih smereh se forma razblini razblínjen -a -o: razblinjeno veselo pričakovanje; nekateri opisi so zelo razblinjeni ♪
  16.      razblínjati  -am nedov. (í) nav. ekspr. 1. delati, povzročati, da česa ni več: razblinjati iluzije, utvare 2. knjiž. delati, da kaj ni zgoščeno, jedrnato: različni opisi razblinjajo zgodbo razblínjati se 1. prenehavati biti, obstajati: dim se je začel razblinjati; prijeten občutek se razblinja kot milni mehurčki / vse se razblinja v nič // izginjati, minevati: naše upanje se razblinja / napetost in nemir sta se počasi razblinjala 2. knjiž. postajati neizrazit, nejasen: v sodobnih umetnostnih smereh se forma razblinja razblinjajóč -a -e: razblinjajoče se meglice ♪
  17.      razborítost  -i ž (ȋ) 1. ekspr. naglost, vročekrvnost: zaradi svoje razboritosti med sodelavci ni bil priljubljen // živahnost, nemirnost: razboritost otrok jo je izčrpavala 2. zastar. bistroumnost, pametnost: ponosen je na sinovo razboritost ♪
  18.      razbŕcati  -am dov. (r̄) 1. z brcanjem narediti, da kaj ni več skupaj, urejeno: v jezi je razbrcal čevlje po predsobi; v spanju razbrcati odejo 2. nar. vzhodno raztrositi: razbrcati gnoj, seno razbŕcati se ekspr. razodeti se, razkriti se: otrok se je ponoči razbrcal ♪
  19.      razcapán  -a -o prid. (á) ekspr. raztrgan, ponošen: berač v razcapanem plašču / umazani in razcapani otroci ♪
  20.      razcapánček  -čka m (á) ekspr. otrok, oblečen v zelo raztrgano, ponošeno obleko: mali razcapanček se je vsem smilil ♪
  21.      razcapánec  -nca m (á) ekspr. kdor je oblečen v zelo raztrgano, ponošeno obleko: nihče ni hotel prisesti k razcapancu // postopač, potepuh, berač: kaj se potikaš po svetu kot kak razcapanec ♪
  22.      razcvèsti se  tudi razcvestì se -cvetèm se, in razcvêsti se -cvêtem se [-cvǝ- in -cve-] dov., razcvèl se razcvelà se in razcvêla se in razcvetèl se razcvetlà se in razcvêtel se razcvêtla se (ǝ̀ ȉ ȅ; é) navadno sedanji čas 1. narediti cvet, cvete: zaradi tople pomladi se sadno drevje zgodaj razcvete / ekspr. vrt se razcvete / cvet se razcvete se odpre 2. ekspr. dobiti (zelo) zdrav, lep videz: njen obraz se je razcvel; po porodu se je spet razcvela 3. ekspr. postati gospodarsko uspešen: po vojni se je mesto spet razcvelo // pojaviti se v veliki meri: razcvelo se je zanimanje za antično dramatiko / med njima se je razcvela ljubezen 4. ekspr. raztrgati se, razcefrati se: hlačni rob se hitro razcvete ● ekspr. od zadrege so se ji razcvela lica je zardela; ekspr. od pika se mu je razcvel nos postal temno rdeč; ekspr. ustnice so se ji razcvele v nasmeh nasmehnila se je razcvèsti tudi razcvestì, in razcvêsti knjiž. povzročiti, da kaj naredi cvet, cvete: pomlad razcvete češnje razcvèl -à -ò in razcvèl -a -o in razcvèl -êla -o: razcvela šmarnica; razcvelo dekle; prim. razcveteti se ♪
  23.      razcvèt  -éta m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od razcvesti se ali razcveteti se: razcvet tulipanov, zvončkov / prizadevati si za ponoven razcvet dežele; razcvet obrti je bil razmeroma počasen / kulturni razcvet; razcvet znanosti 2. ekspr. stanje, ko je kaj na visoki stopnji razvoja: razcvet je trajal nekaj let; mesto je zaradi turizma doživelo razcvet; doba razcveta / gospodarstvo dežele je v razcvetu ● ekspr. vrt je v razcvetu vse v njem cveti; ekspr. je v polnem razcvetu je zelo lepa, mlada; vznes. umrl je v razcvetu let mlad ◊ ekon. (gospodarski) razcvet doba, obdobje velike gospodarske dejavnosti ♪
  24.      razcvétati se  -am se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. začenjati cveteti: ajda se razcveta; na prisojnih pobočjih so se razcvetale trobentice; pozno se razcvetati / cvet se že razcveta se odpira; pren., ekspr. dan se je razcvetal 2. ekspr. dobivati (zelo) zdrav, lep videz: niti opazil ni, kako se dekle razcveta 3. ekspr. postajati gospodarsko uspešen: mesto se veča in razcveta // pojavljati se v veliki meri: v devetnajstem stoletju so se razcvetale čitalnice / upanje v rešitev se je vedno bolj razcvetalo razcvétati knjiž. povzročati, da kaj naredi cvet, cvete: topli dnevi razcvetajo tulipane razcvetajóč se -a -e: razcvetajoča se marjetica; razcvetajoče se mesto ♪
  25.      razcvetéti se  -ím se dov. (ẹ́ í) 1. narediti cvet, cvete: češnja se je razcvetela; vrtnice se bodo kmalu razcvetele / ekspr. travniki so se že razcveteli / cvet se je razcvetel se je odprl; pren., ekspr. pomlad se je razcvetela; v meni se je razcvetelo novo upanje 2. ekspr. dobiti (zelo) zdrav, lep videz: hitro si je opomogla od bolezni in se spet razcvetela / od ljubezni se je kar razcvetel / razcvetela se je v lepotico 3. ekspr. postati gospodarsko uspešen: mesto se je razcvetelo v srednjem veku; obrt in trgovina sta se zelo razcveteli // pojaviti se v veliki meri: razcveteli sta se prevodna in izvirna književnost / ob reki so se razcveteli šotori / med njima se je razcvetela ljubezen 4. ekspr. raztrgati se, razcefrati se: ker so hlače predolge, se je rob hitro razcvetel ● ekspr. na obrazu se ji je razcvetela rdečica zelo je zardela razcvetèl in razcvetél -éla -o: komaj razcvetelo dekle; razcvetelo drevo razcvetèn -êna -o: razcvetena jablana, glogova vejica; prim. razcvesti se ♪

   4.376 4.401 4.426 4.451 4.476 4.501 4.526 4.551 4.576 4.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA