Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Sen (426-450)
- nègašèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) v zvezi negašeno apno apno, ki še ni polito z vodo ♪
- nègréšen -šna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) rel. ki ni grešen: negrešno dejanje / negrešen človek ♪
- nèizbrísen -sna -o prid. (ȅ-ȋ) ki se ne da izbrisati: neizbrisne črte / okovi so mu vtisnili neizbrisne sledove; neizbrisno znamenje časa / ekspr. tista leta so mu ostala v neizbrisnem spominu ni jih pozabil; pren. trpljenje je vtisnilo njenemu življenju neizbrisen pečat // nepozaben: neizbrisen dogodek, vtis nèizbrísno prisl.: neizbrisno si vtisniti v spomin ♪
- nèizkúšen tudi nèskúšen -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki mu manjka izkušenosti, izkušenj: bil je neizkušen mladenič / neizkušen lovec; neizkušen mlad zdravnik / v vožnji z avtomobilom je bil še neizkušen nèizkúšeno tudi nèskúšeno prisl.: govoril je zelo neizkušeno ♪
- nèizkúšenost -i ž (ȅ-ȗ) lastnost, značilnost neizkušenega človeka: pri zahtevnem delu se je pokazala njegova neizkušenost / mladostna, režiserska neizkušenost ♪
- nèizprôsen -sna -o prid. (ȅ-ó) 1. ki se ne da pregovoriti, preprositi: kljub prošnjam je ostal oče neizprosen // knjiž. neusmiljen, neprizanesljiv: neizprosen gospodar, sodnik 2. ekspr. ki od svojih zahtev, trditev ne odstopi: neizprosen nasprotnik, sovražnik / neizprosni predpisi, zakoni; neizprosno povelje // ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neizprosen boj / neizprosna doslednost, nujnost; neizprosna zakonitost dogajanja ● publ. problem so prikazali v neizprosni luči tako, kot je, brez olepševanja in prikrivanja nèizprôsno prisl.: neizprosno je razkrival njihove napake; neizprosno terjati, ukazovati; biti neizprosno odkrit zelo ♪
- nèiztróšen -a -o prid. (ȅ-ọ́) publ. neporabljen, neizčrpan: neiztrošene telesne moči / neiztrošena vojaška sila ♪
- nèizvršèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) publ. neizpolnjen: neizvršen ukaz; neizvršene dolžnosti; neizvršeno naročilo / neizvršeni načrti, sklepi neuresničeni, neizvedeni / ima še veliko neizvršenega dela neopravljenega ♪
- nèjásen -sna -o prid. (ȅ-á) ki ni jasen: nejasna slika / slišal se je nejasen šum; nejasna izgovarjava, pisava / njegovi cilji so nejasni / dajati nejasne odgovore / izid bolezni je še nejasen / nejasno izražanje / nejasna prihodnost nèjásno prisl.: nejasno izgovarjati besede; svojo nalogo si je zelo nejasno predstavljal; dogodka se samo nejasno spominjam ♪
- nekàkšen tudi nekákšen stil. nékakšen -šna -o zaim. (ȁ; ȃ; ẹ̄) 1. nav. ekspr. izraža nedoločnost osebe ali stvari: risal je v pesek nekakšne like; vse je videl kot v nekakšni megli; zadnji dogodki so bili zanj nekakšne hude sanje // izraža približno podobnost: tresla ga je nekakšna mrzlica; podjetje je imelo tam nekakšno podružnico / slabš. zmašil je nekakšen člančič / star. prihajali so po nekakšnem ustaljenem redu nekem 2. neustalj. izraža nedoločnost, poljubnost osebe ali stvari; kak, kakšen: to mora biti nekakšna pomota / postaja je nekakšne tri kilometre odtod nekàkšno tudi nekákšno stil. nékakšno prisl., zastar. nekako: nekakšno tri dni bo od tega ♪
- nekólikšen -šna -o zaim. (ọ̄) redko, v prislovni rabi nekoliko, nekaj: z nekolikšno vajo se ji je posrečilo obdržati ravnotežje ♪
- nèkompromísen -sna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni kompromisen: nekompromisno mnenje, stališče ♪
- nékovšen -šna -o zaim. (ẹ̄) star. nekak, nekakšen: nekovšen berač prihaja ♪
- nékšen -šna -o zaim. (ẹ̄) nar. nekak, nekakšen: nekšno divje veselje ga je obšlo ♪
- nèkvášen -a -o tudi nèkvašèn -êna -o prid. (ȅ-ȃ; ȅ-ȅ ȅ-é) nasproten, drugačen od kvašenega: kvašeno in nekvašeno testo / nekvašeni kruh ♪
- nènaglašèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) lingv. ki ni naglašen: naglašeni in nenaglašeni samoglasniki / nenaglašena beseda ♪
- nènaglašênost -i ž (ȅ-é) lingv. lastnost, značilnost nenaglašenega: nenaglašenost samoglasnikov / besedna nenaglašenost ♪
- nènapróšen -a -o prid. (ȅ-ọ́) ki ni naprošen, ni vprašan: nasveti nenaprošenega svetovalca; dekle je, nenaprošeno, marsikaj povedalo ♪
- nèobrúšen -a -o prid. (ȅ-ú) ki ni obrušen: neobrušen biser; neobrušen kamen / neobrušena peščena zrna / ekspr. fant je še neobrušen / neobrušeni gibi; neobrušeno vedenje ♪
- nèodréšen -a -o prid. (ȅ-ẹ́) 1. rel. ki ni odrešen: neodrešeno človeštvo 2. vznes. ki pripada narodu, katerega večina živi v drugi državi: skrbeti za neodrešene brate / neodrešeni kraji ♪
- nèodvísen -sna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) 1. ki ni odvisen: sin je že v službi in neodvisen od staršev / volilni organi so od drugih državnih organov neodvisni jim niso podrejeni // svoboden, samostojen: razmere so se spremenile, ko je dežela postala neodvisna / bil je neodvisna ustvarjalna osebnost 2. ki ne pripada nobeni skupini, stranki: neodvisen časopis, list ◊ mat. neodvisna spremenljivka količina, od katere je odvisna vrednost druge količine; polit. neodvisna levica nèodvísno prisl.: delovati neodvisno od človekove volje ♪
- nèokrašèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni okrašen: zapuščen, neokrašen grob; neokrašena okna ♪
- nèokrúšen -a -o prid. (ȅ-ū) ki ni okrušen: neokrušena posoda ♪
- nèokúsen -sna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) ki ni okusen: neokusna jed; kosilo je bilo zelo neokusno / neokusna kravata, obleka / ekspr. njegova pripomba je bila precej neokusna ∙ ekspr. neokusen človek neprijeten, zoprn; ekspr. rad pripoveduje neokusne šale nespodobne, opolzke nèokúsno prisl.: neokusno pripravljena jed; neokusno opremljeno stanovanje ♪
- nèolesenèl in nèolesenél -éla -o [eu̯] prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́; ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́) ki ni olesenel: neolesenelo steblo ♪
301 326 351 376 401 426 451 476 501 526