Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Sen (401-425)
- napísen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na napis: napisne črke / napisna deska, tabla / napisna akcija zlasti med narodnoosvobodilnim bojem akcija članov, pristašev Osvobodilne fronte in Komunistične partije, v kateri so na okupiranem ozemlju pisali po stenah znake, parole narodnoosvobodilnega gibanja ♦ um. napisni trak trak z besedilom na srednjeveških slikah ali kipih ♪
- naprašênje -a s (é) glagolnik od naprašiti: naprašenje sadnega drevja ♪
- napŕsen -sna -o prid. (ȓ) ki je za na prsi: naprsna igla, zaponka / vzeti pero iz naprsnega žepa suknjiča iz žepa na prsnem delu suknjiča ♪
- napúšen -šna -o prid. (ū) zastar. domišljav, prevzeten: napušen človek ♪
- narcísen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na narciso: narcisni vonj / narcisna polja ♪
- narísen -sna -o prid. (ȋ) geom., v zvezi narisna ravnina navadno navpična projekcijska ravnina: narisna in tlorisna ravnina ♪
- narodopísen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na narodopisje: narodopisna razstava / narodopisni muzej; narodopisno blago dokumenti ljudske kulture ♪
- nasršéniti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) redko nasršiti: nasršeniti dlako nasršéniti se nasršiti se: dlaka se mu je nasršenila / maček se je nasršenil / vprašal je in se ves nasršenil nasršénjen -a -o: nasršenjeni brki; nasršenjena mačka ♪
- nasŕšenost -i ž (r̄) značilnost, stanje nasršenega: nasršenost dlake / ekspr. njegova vzkipljivost in nasršenost ♪
- navdúšenec -nca m (ȗ) nav. ekspr. kdor se zelo navdušuje za kaj in navdušeno tudi dela: bil je velik navdušenec; gledališki navdušenci; športni navdušenci; skupina mladih navdušencev / boksarsko srečanje si je ogledalo veliko navdušencev ♪
- navdušenják -a m (á) knjiž. navdušenec: bil je velik navdušenjak; kulturni navdušenjaki ♪
- navdúšenje -a s (ȗ) 1. veliko veselje, volja, pripravljenost zlasti za kako delo, dejavnost: za tako delo je potrebno navdušenje; fant kaže veliko navdušenje za učenje / svojega navdušenja za napredne ideje ni mogel dolgo skrivati / ekspr. bojevati se z velikim navdušenjem 2. zelo pozitiven čustveni odnos do česa: izražati, kazati navdušenje nad čim; vzbuditi navdušenje / ekspr. z obraza mu je sijalo navdušenje // izražanje takega odnosa: navdušenje se dolgo ni moglo poleči; ekspr.: mesto je kar kipelo od navdušenja; ob koncu predstave je izbruhnil pravi vulkan navdušenja / predajati se navdušenju ● ekspr. izrazil je
navdušenje nad prebrano knjigo rekel je, da mu je zelo všeč ♪
- navdúšenost -i ž (ȗ) lastnost, stanje navdušenega človeka: občudovali so njegovo navdušenost za delo / kaže veliko navdušenost za šport // navdušenje: sprejeli so ga z veliko navdušenostjo; ekspr. dvorano je zajel vihar navdušenosti ♪
- nebésen -sna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na nebo 1: nebesna sinjina; nebesno prostranstvo / sonce, planeti in druga nebesna telesa / nebesni obok / glavne nebesne strani ♦ astr. nebesni ekvator umišljen krog, ki deli nebesno kroglo na severno in južno polovico; severni nebesni tečaj približno 1° od zvezde Severnice ležeča točka, okrog katere se nebo navidezno vrti; nebesna krogla umišljena krogla, na kateri so nebesna telesa; nebesna mehanika veda o gibanju nebesnih teles nebésno prisl.: nebesno modra barva svetlo modra ♪
- nèblagoglásen -sna -o prid. (ȅ-ā) ki ni blagoglasen: neblagoglasni verzi; neblagoglasna beseda ♪
- nèbrúšen -a -o prid. (ȅ-ú) ki ni brušen, ni obdelan: nebrušeni dragi kamni / nebrušeno steklo ♪
- nèdonôsen -sna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō) ki ni donosen: nedonosno podjetje / izbral si je precej nedonosen poklic ♦ ekon. nedonosne površine površine, ki dajejo nizek donos ♪
- nèdonóšen -a -o prid. (ȅ-ọ́) ki ni donošen: nedonošen otrok / nedonošeno jagnje; pren., knjiž. ta roman je nedonošeno delo ♪
- nèdonóšenček -čka m (ȅ-ọ́) nedonošen otrok: hraniti nedonošenčka; umrljivost nedonošenčkov se je znižala; pren., knjiž. romanu se vidi, da je nedonošenček ♪
- nèdonóšenec -nca m (ȅ-ọ́) knjiž. nedonošen otrok: oddelek za nedonošence ♪
- nèdonóšenost -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost nedonošenega: nedonošenost otroka lahko ob premajhni skrbi vpliva tudi na njegov razvoj; pren., knjiž. nedonošenost umetniškega dela ♪
- nèdovŕšen -šna -o prid. (ȅ-ȓ) lingv. ki izraža trajanje ali ponavljanje dejanja: nedovršni sedanji čas; nedovršni glagol ♪
- nèdovršèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) knjiž. nedokončan, nedodelan: nedovršeno delo / nedovršen študij / vsebina ni v soglasju z nedovršeno obliko ♪
- nèdovršênost -i ž (ȅ-é) knjiž. nedokončanost, nedodelanost: zaradi nedovršenosti dela je težko izreči dokončno sodbo / nedovršenost oblike zmanjšuje vrednost pesmi ♪
- nèdušèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni dušen: nedušen glas, smeh ♦ fiz. nedušeno nihanje nihanje, pri katerem se amplituda ne spreminja ♪
276 301 326 351 376 401 426 451 476 501