Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Sen (401-425)



  1.      napísen  -sna -o prid. () nanašajoč se na napis: napisne črke / napisna deska, tabla / napisna akcija zlasti med narodnoosvobodilnim bojem akcija članov, pristašev Osvobodilne fronte in Komunistične partije, v kateri so na okupiranem ozemlju pisali po stenah znake, parole narodnoosvobodilnega gibanjaum. napisni trak trak z besedilom na srednjeveških slikah ali kipih
  2.      naprašênje  -a s (é) glagolnik od naprašiti: naprašenje sadnega drevja
  3.      napŕsen  -sna -o prid. () ki je za na prsi: naprsna igla, zaponka / vzeti pero iz naprsnega žepa suknjiča iz žepa na prsnem delu suknjiča
  4.      napúšen  -šna -o prid. (ū) zastar. domišljav, prevzeten: napušen človek
  5.      narcísen  -sna -o prid. () nanašajoč se na narciso: narcisni vonj / narcisna polja
  6.      narísen  -sna -o prid. () geom., v zvezi narisna ravnina navadno navpična projekcijska ravnina: narisna in tlorisna ravnina
  7.      narodopísen  -sna -o prid. () nanašajoč se na narodopisje: narodopisna razstava / narodopisni muzej; narodopisno blago dokumenti ljudske kulture
  8.      nasršéniti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) redko nasršiti: nasršeniti dlako nasršéniti se nasršiti se: dlaka se mu je nasršenila / maček se je nasršenil / vprašal je in se ves nasršenil nasršénjen -a -o: nasršenjeni brki; nasršenjena mačka
  9.      nasŕšenost  -i ž () značilnost, stanje nasršenega: nasršenost dlake / ekspr. njegova vzkipljivost in nasršenost
  10.      navdúšenec  -nca m () nav. ekspr. kdor se zelo navdušuje za kaj in navdušeno tudi dela: bil je velik navdušenec; gledališki navdušenci; športni navdušenci; skupina mladih navdušencev / boksarsko srečanje si je ogledalo veliko navdušencev
  11.      navdušenják  -a m (á) knjiž. navdušenec: bil je velik navdušenjak; kulturni navdušenjaki
  12.      navdúšenje  -a s () 1. veliko veselje, volja, pripravljenost zlasti za kako delo, dejavnost: za tako delo je potrebno navdušenje; fant kaže veliko navdušenje za učenje / svojega navdušenja za napredne ideje ni mogel dolgo skrivati / ekspr. bojevati se z velikim navdušenjem 2. zelo pozitiven čustveni odnos do česa: izražati, kazati navdušenje nad čim; vzbuditi navdušenje / ekspr. z obraza mu je sijalo navdušenje // izražanje takega odnosa: navdušenje se dolgo ni moglo poleči; ekspr.: mesto je kar kipelo od navdušenja; ob koncu predstave je izbruhnil pravi vulkan navdušenja / predajati se navdušenju ● ekspr. izrazil je navdušenje nad prebrano knjigo rekel je, da mu je zelo všeč
  13.      navdúšenost  -i ž () lastnost, stanje navdušenega človeka: občudovali so njegovo navdušenost za delo / kaže veliko navdušenost za šport // navdušenje: sprejeli so ga z veliko navdušenostjo; ekspr. dvorano je zajel vihar navdušenosti
  14.      nebésen  -sna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na nebo 1: nebesna sinjina; nebesno prostranstvo / sonce, planeti in druga nebesna telesa / nebesni obok / glavne nebesne strani ♦ astr. nebesni ekvator umišljen krog, ki deli nebesno kroglo na severno in južno polovico; severni nebesni tečaj približno 1° od zvezde Severnice ležeča točka, okrog katere se nebo navidezno vrti; nebesna krogla umišljena krogla, na kateri so nebesna telesa; nebesna mehanika veda o gibanju nebesnih teles nebésno prisl.: nebesno modra barva svetlo modra
  15.      nèblagoglásen  -sna -o prid. (-ā) ki ni blagoglasen: neblagoglasni verzi; neblagoglasna beseda
  16.      nèbrúšen  -a -o prid. (-ú) ki ni brušen, ni obdelan: nebrušeni dragi kamni / nebrušeno steklo
  17.      nèdonôsen  -sna -o prid. (-ō) ki ni donosen: nedonosno podjetje / izbral si je precej nedonosen poklic ♦ ekon. nedonosne površine površine, ki dajejo nizek donos
  18.      nèdonóšen  -a -o prid. (-ọ́) ki ni donošen: nedonošen otrok / nedonošeno jagnje; pren., knjiž. ta roman je nedonošeno delo
  19.      nèdonóšenček  -čka m (-ọ́) nedonošen otrok: hraniti nedonošenčka; umrljivost nedonošenčkov se je znižala; pren., knjiž. romanu se vidi, da je nedonošenček
  20.      nèdonóšenec  -nca m (-ọ́) knjiž. nedonošen otrok: oddelek za nedonošence
  21.      nèdonóšenost  -i ž (-ọ́) lastnost, značilnost nedonošenega: nedonošenost otroka lahko ob premajhni skrbi vpliva tudi na njegov razvoj; pren., knjiž. nedonošenost umetniškega dela
  22.      nèdovŕšen  -šna -o prid. (-) lingv. ki izraža trajanje ali ponavljanje dejanja: nedovršni sedanji čas; nedovršni glagol
  23.      nèdovršèn  -êna -o prid. (- -é) knjiž. nedokončan, nedodelan: nedovršeno delo / nedovršen študij / vsebina ni v soglasju z nedovršeno obliko
  24.      nèdovršênost  -i ž (-é) knjiž. nedokončanost, nedodelanost: zaradi nedovršenosti dela je težko izreči dokončno sodbo / nedovršenost oblike zmanjšuje vrednost pesmi
  25.      nèdušèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni dušen: nedušen glas, smeh ♦ fiz. nedušeno nihanje nihanje, pri katerem se amplituda ne spreminja

   276 301 326 351 376 401 426 451 476 501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA