Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Sen (326-350)
- košenína -e ž (í) 1. travnik, navadno v hribovitem, gorskem svetu, ki se kosi enkrat na leto: na strmi košenini je le tu in tam rasel kak grm // travnik sploh: za vrtom so imeli njivo in košenino 2. (pokošena) trava, seno: grabiti košenino ♪
- košenínar -ja m (ȋ) zool. večja, komarju podobna žuželka z zelo dolgimi nogami, ki ne pika, Tipula oleracea ♪
- košênje -a s (é) glagolnik od kosíti: stroj za košenje trave ♪
- krajepísen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na krajepis: krajepisni podatki / krajepisni zemljevid ♪
- krásen -sna -o prid., m. spol stil. krasán, ž. spol stil. krasnà; krasnéjši (ȃ) nav. ekspr. zelo lep: imela je krasen obraz; zdela se mu je krasna; krasna dekleta / v rokah je držala krasen šopek; krasna stara cerkev / dajal mu je krasen zgled / imel je krasen tenor / naredil se je krasen dan / od tod je krasen razgled; najkrasnejšo senco je dajala lipa / spomin na krasen čas / iron. to je pa res krasna druščina // zelo dober, pošten: to so krasni ljudje; je pa res krasen fant krásno prisl.: cvetje krasno diši; krasno se zna obvladati; to se pa res krasno sliši / v medmetni rabi krasno, jutri gremo od tod ♪
- krašênje -a s (é) glagolnik od krasiti: lotil se je krašenja sobe / krašenje tort / umetnost krašenja ♪
- kratkočásen -sna -o prid., kratkočásnejši (á ā) ki povzroča, ustvarja kratkočasje: kratkočasen film, sestavek; večer je bil zelo kratkočasen / kratkočasen človek kratkočásno prisl.: živahno in kratkočasno govoriti ♪
- kratkočásenje -a s (á) glagolnik od kratkočasiti: kratkočasenje občinstva / delo mu je pomenilo samo kratkočasenje in zabavo ♪
- krepkodúšen -šna -o prid. (ū ȗ) star. pogumen, odločen: to lahko stori samo zelo krepkodušen mož ♪
- krésen -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na krés: kresni ogenj; kresne pesmi / nabirati kresne rože / kresni večer večer pred 24.junijem; kresna noč noč med 23. in 24. junijem / kresni dan ♪
- kŕšen -šna -o prid. (ȓ) star. kamnit, skalnat: kršen in gorat svet; kršno obrežje / kršna dežela ♪
- kŕšendúš in kŕščendúš in kŕščen dúš medm. (r̄-ū) pog. izraža močno podkrepitev trditve: kršenduš, kako me zebe ♪
- kŕšenje -a s (ŕ) glagolnik od kršiti: kršenje obveznosti odplačevanja; kršenje predpisov ♪
- kŕšenmatíček in kŕščenmatíček in kŕščen matíček [čǝk] medm. (r̄-ȋ) pog. izraža podkrepitev trditve: kršenmatiček, si neumen ♪
- krúšen -šna -o prid. (ū) nanašajoč se na kruh: odrezal si je krušno rezino; krušna skorja in sredica / krušne drobtine / krušno testo / krušni nož; zakurila je v krušni peči / krušni oče očim; rednik, hranitelj; pog. (krušna) karta zlasti v vojnem času živilska nakaznica; krušna mati mačeha; rednica, hraniteljica / star.: živeli so v slabih krušnih razmerah materialnih; rešen je vseh krušnih skrbi // star. premožen, bogat: krušen kmet / leto je krušno ◊ agr. krušno žito žito za mletje; bot. krušna plesen plesen, ki tvori zelenkasto sive prevleke na organskih snoveh, Penicillium crustaceum ♪
- krvosésen -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na krvosese: krvosesna podlasica / krvosesni denarni mogotci ♪
- ksenofobíja -e ž (ȋ) knjiž. sovraštvo, odpor do tujcev in tujega: članek obravnava ksenofobijo pri posameznih narodih ♪
- ksénon -a m (ẹ̑) kem. težek žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, element Xe: s ksenonom napolnjena cevka ♪
- ksêroksen -sna -o prid. (ȇ) tisk. nanašajoč se na izdelovanje kopij po elektrostatičnem postopku: kseroksna kopija / kseroksni papir ♪
- kulísen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kuliso: kulisen okvir / kulisna stena / kulisna delavnica kulisarna ♪
- kvásen -sna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kvas: kvasna pena ◊ biol. kvasne glivice glive kvasovke; gastr. kvasni nastavek zmes iz kvasa, vode in moke, ki se uporablja za kvašenje testa ♪
- kvaseníca -e ž (í) gastr. jed iz kvašenega razvaljanega testa s skutnim namazom, znana v vzhodni Sloveniji: gibanice in kvasenice ♪
- kvášenje tudi kvašênje -a s (ā; é) glagolnik od kvasiti, kisati: povzročitelji kvašenja / mehčati meso s kvašenjem ♪
- kvintesénca -e ž (ẹ̑) knjiž., navadno s prilastkom bistvo, jedro: kvintesenca problema; umetnost kot kvintesenca kulture ♪
- lahkodúšen -šna -o prid. (ū ȗ) zastar. neprizadet, ravnodušen: je lahkodušen človek lahkodúšno prisl.: pripovedoval je tako lahkodušno, kot da bi se ga vse to nič ne tikalo ♪
201 226 251 276 301 326 351 376 401 426