Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (9.876-9.900)



  1.      docvétati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) približevati se koncu cvetenja: drevje docveta; pren. lepota ji docveta
  2.      docvítati  -am nedov. () približevati se koncu cvetenja: pred šolskim oknom je docvitala jablana
  3.      dočákati  -am dov., dočákajte in dočakájte; dočákala in dočakála (á ) 1. s čakanjem priti do česa, doseči kaj: dočakati mir; končno smo dočakali osvobojenje; komaj sem dočakal, da je šla / po dolgih letih je dočakala brata; dočakati vlak 2. živeti do določene dobe, dogodka: dneva ne dočaka več, tako je slab; dočakal je redek jubilej; dočakati sto let; dočakati visoko starost; nar. mogoče se dočakamo jutra ● ekspr. oh, kaj sem dočakal kako velika nesreča me je zadela; dočakala me je s kavo in slaščicami sprejela; preg. kdor čaka, dočaka
  4.      dočím  vez. () neustalj. medtem ko: branil se je z eno roko, dočim je deček napadal z obema / zastar. dočim je bila žena na vrtu, je preiskal njeno omaro
  5.      dočutíti  in dočútiti -im dov. ( ú) knjiž. doumeti, dojeti: ni dočutila njegovih skrbi; dočutiti lepoto poezije; spoznal sem in dočutil, kaj je sreča
  6.      dodajálen  -lna -o prid. () teh. s katerim se kaj dodaja: dodajalna naprava
  7.      dodájati  -am nedov. () 1. dajati (k) čemu še kaj: hrani dodajamo začimbe; vinu dodajati vodo / avtor dodaja vire na koncu razprave ♦ čeb. dodajati panjem matice oskrbeti panje z maticami 2. dodatno, zraven pripovedovati: vse je bilo, kot bom povedal, ničesar ne mislim dodajati; list še dodaja, da je zmaga pravična; ljudje so ga tolažili in modro dodajali: Saj si imel še srečo
  8.      dodájen  -jna -o prid. () teh. ki se dodaja: dodajni material
  9.      dodátek  -tka m () 1. kar se da (k) čemu zraven, povrhu: izboljšati jed z dodatki; kavni dodatek; pecivo z dodatkom cimeta / fant je bil tako lačen, da je šel dvakrat po dodatek ♦ obl. modni dodatki vse, kar dopolnjuje, krasi oblačilo // kar se doda k rednim prejemkom, k plači: prejemati dodatek / otroški dodatek izplačan upravičenim zavarovancem za otroke; položajni dodatek uslužbencem na določenem položaju; terenski dodatek za delo na terenu; varstveni dodatek osebnim in družinskim upokojencem, katerih pokojnine ne dosegajo predpisane višine; ker zaradi službe ni mogel stanovati pri družini, so mu odobrili dodatek za ločeno življenje 2. kar se da (k) čemu na koncu, pristavek: dodatek k razlagi, k zapisniku
  10.      dodáten  -tna -o prid. () ki se da (k) čemu zraven, povrhu: dodatni material; dodatni sedeži; dodatna lokomotiva / dodatni pouk, predlog; potrebna je še dodatna razlaga; dodatno vprašanje pri izpitu / honorarno delo mu omogoča dodatne zaslužke dodátno prisl.: dodatno pognojiti, soliti
  11.      dodáti  -dám dov., 2. mn. dodáste in dodáte; dodál (á) 1. dati (k) čemu še kaj: dodati testu jajca; dodal je še, kolikor je manjkalo / namesto da bi pritisnil na zavoro, je dodal plin 2. dodatno, zraven povedati: priča doda k prejšnji izpovedi naslednje; dodal je, da kljub vsemu ni izgubil poguma; koliko skrbi mi delaš, je dodala; ne verjemi mu vsega, kar pripoveduje, ker rad kaj iz svojega doda dodán -a -o: v novi izdaji so dodane še štiri pesmi; betonski mešanici dodana voda
  12.      dodejáti  -déjem dov., tudi dodém; 2. mn. dodéjete tudi dodéste, 3. mn. tudi dodejó; dodéj in dodèj; dodejál (á ẹ̑) star., navadno kot deležnik na -l dodati: pismu je dodejal še denar / drugi ljudje pa so dodejali, da je dober
  13.      dodekafoníja  -e ž () muz. kompozicijska metoda, ki temelji na enakovredni uporabi vseh dvanajstih tonov kromatične lestvice: polemika o dodekafoniji
  14.      dodélanost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost dodelanega: roman se odlikuje po psihološki dodelanosti; formalna dodelanost stila
  15.      dodélati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. končati delo: ko boste dodelali, boste dobili plačo; za danes smo dodelali ∙ ekspr. pri nas si dodelal, lahko greš ne želimo več imeti stikov s teboj 2. izdelati do konca: krojač je dodelal obleko; sliko je že dodelal 3. opraviti dokončna dela za lepši videz, boljšo kakovost: tkanine je treba po tkanju še dodelati in oplemenititi dodélan -a -o: spis še ni dodelan; napol dodelane obleke; tehnično dodelana skladba
  16.      dodeláva  -e ž () glagolnik od dodelati: šivilja potrebuje za dodelavo obleke še dve uri / dodelava papirja, tkanin
  17.      dodelávati  -am nedov. () približevati se koncu dela: lončar dodelava vrč / dodelavati pesniško delo
  18.      dodeljív  -a -o prid. ( í) ki se da dodeliti: dodeljivo stanovanje
  19.      dodelováti  -újem nedov.) 1. približevati se koncu dela: ali ste že končali? Ne še, a danes dodelujemo / pisatelj je povedal, da dodeluje svojo zadnjo dramo 2. opravljati dokončna dela za lepši videz, boljšo kakovost: po strojenju usnje dodelujejo s kemičnimi in mehanskimi postopki; podjetje blago uvaža, ga dodeluje in prodaja / metodo so dolgo preizkušali, popravljali in dodelovali
  20.      dodéti  -dénem dov., dodêni dodeníte (ẹ́) dodati: mati mu dodene še nekaj denarja; dodenite še malo masti / dodenimo še, da je njegova zgodba neverjetna
  21.      dodôbra  in dodóbra prisl. (; ọ̑) temeljito, popolnoma: dodobra se naspati, ohladiti; dodobra premisliti; dodobra iztisnjena limona; dodobra prepojena tla
  22.      dóga 1 -e ž (ọ́) deščica za sestavljanje lesene posode, navadno klana: doge so se razsušile; cepiti, kalati doge; hrastova doga; doge pri čebru, sodu; les za doge
  23.      dogájanje  -a s (ā) kar se dogaja: na vse dogajanje gleda mirno; živi odmaknjen od dogajanja v svetu // navadno s prilastkom celota dogodkov, ki se vrstijo v času, življenju: kritik je ves čas spremljal naše slovstveno dogajanje; iskati paralele v svetovnem dogajanju; vloga proletariata v zgodovinskem dogajanju / publ. vključevati se v družbeno dogajanje / pisatelj je postavil dogajanje v kmečko okolje; dogajanje v romanu bi bilo treba skoncentrirati; filmsko dogajanje / dogajanja v organizmu proces, potek
  24.      doganljív  -a -o prid. ( í) knjiž. ki se da dognati: doganljive prvine lirike; ta dejstva so doganljiva // ki je sposoben z razmišljanjem, raziskovanjem priti do česa: doganljiv in intuitiven kritik
  25.      doglèd  -éda m ( ẹ́) knjiž. oddaljenost, v kateri se da kaj (razločno) videti: jezdeci so izginili iz dogleda; ladja je priplula v dogled; vlak je že na, v dogledu

   9.751 9.776 9.801 9.826 9.851 9.876 9.901 9.926 9.951 9.976  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA