Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (9.739-9.763)


  1.      ditirámb  -a m (ȃ) 1. pri starih Grkih zborovska pesem v čast bogu Dionizu: prepevati ditirambe 2. lit. pesem, ki proslavlja kako osebo ali predmet, slavospev: pisati ditirambe ♪
  2.      ditirámbičen  -čna -o prid. (á) knjiž. navdušen, zanosen: ditirambično pismo / ditirambična radost in vznesenost ♪
  3.      ditirámbski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ditiramb: ditirambski zbori / ditirambska pesem / knjiž. ditirambska hvala navdušena, zanosna ♪
  4.      diurétičen  -čna -o prid. (ẹ́) farm. ki pospešuje izločanje seča: diuretični čaj; diuretično sredstvo / diuretičen učinek zdravila ♪
  5.      diuréza  -e ž (ẹ̑) med. izločanje seča: bolnikova diureza je zadostna ♪
  6.      dívan  -a m (ȋ) oblazinjeno ležišče brez stranic, navadno ozko in z dvignjenim zglavjem: sesti na divan; ležati na divanu; v kuhinji je stal star, oguljen divan ♪
  7.      divergénten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki je ali postaja vedno bolj različen: pisatelj niha med dvema divergentnima poloma; divergentni kulturni tokovi v srednji Evropi; stališča so bila zelo divergentna / divergentni razvoj ◊ biol. divergentni razvoj organizmov; fiz. divergentni žarki žarki, ki se razhajajo; mat. divergentna vrsta vrsta, pri kateri zaporedje delnih vsot nima limite ♪
  8.      divergírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. biti ali postajati vedno bolj različen; iti narazen, razhajati se: življenjske poti nekdanjih sodelavcev divergirajo / divergirati v mišljenju ◊ biol. razvijati se v različne smeri ♪
  9.      diverzántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na diverzante: diverzantska akcija; diverzantska skupina / diverzantski način bojevanja; diverzantska sredstva ♪
  10.      diverzíja  -e ž (ȋ) vojaška uničevalna akcija na sovražnikovem ozemlju: glavno taktično sredstvo sta bili takrat zaseda in diverzija; diverzantska trojka je izvedla diverzijo; pren. ideološke, politične diverzije // voj. samostojna vojaška akcija, ki ima namen odvrniti sovražnikovo pozornost od glavnega bojišča: izvesti diverzijo z izkrcavanjem na atlantski obali ♪
  11.      dívidend  -a in dividènd -ênda in -énda m (ȋ; ȅ é, ẹ́) mat. število, ki se deli; deljenec ♪
  12.      dividénda  -e ž (ẹ̑) nav. mn., v kapitalistični ekonomiki del dobička delniške družbe, ki ga dobi delničar na posamezno delnico: dividende so se zmanjšale; izplačati dividende; visoke dividende ♪
  13.      dividénden  -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na dividende: dividendni papirji / dividendni sklad ♪
  14.      dividírati  -am nedov. in dov. (ȋ) mat. delati računsko operacijo, pri kateri se ugotavlja, kolikokrat je deljenec večji od delitelja; deliti: dividirati tisoč s pet ♪
  15.      divíz  -a m (ȋ) tisk. grafično znamenje za deljenje ali vezanje besed; vezaj ♪
  16.      divizíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na divizijo: divizijski general / divizijska artilerija; divizijsko poveljstvo ♪
  17.      divízor  -ja m (ȋ) mat. število, s katerim se deli; delitelj ♪
  18.      divjáček  -čka m (á) manjšalnica od divjak: divjački se učijo streljati z loki / tudi najhujši divjački se v šoli unesejo ♪
  19.      divjáčina  tudi divjačína -e ž (ā; í) 1. divje lovne živali, navadno z užitnim mesom: loviti divjačino; vse dneve stika za divjačino; past za divjačino // ena taka žival: večkrat je ujel kako divjačino 2. meso teh živali: pripraviti divjačino; specialitete iz divjačine 3. ekspr. človek, ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: človek težko živi s tako divjáčino / cele dneve moram miriti to divjáčino neugnane, razposajene otroke ♪
  20.      divjačínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na divjačino ali divjad: divjačinska jed / divjačinska sled ♪
  21.      divjád  -i ž (ȃ) divje lovne živali, navadno z užitnim mesom: divjad je letos povzročila veliko škodo; v teh gozdovih je dosti divjadi; loviti divjad ♦ lov. dlakasta, pernata divjad; prehodna divjad ki ne živi stalno v istem lovišču; zaščitena divjad ki se sme loviti samo v določenem času ali se sploh ne sme loviti; vsakoletni odstrel divjadi // ena taka žival: večkrat je prinesel kako divjad iz gozda; ujeti divjad v past ♪
  22.      divják  -a m (á) 1. mlada rastlina, na katero se cepi cepič žlahtne sorte: cepiti, saditi divjake; češnjevi, jablanovi, trsni divjaki // samoraslo, necepljeno drevo ali trta: divjaki so mu letos bolj obrodili kot cepljeno drevje 2. slabš. človek, ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: njihov sosed je bil neotesan divjak / na cesti se boj divjakov voznikov, ki neprevidno in zelo hitro vozijo // ekspr. neugnan, razposajen otrok: deček je postal pravi divjak / kadar kdo pride k hiši, zbeži, tak divjak je plašen, neprilagodljiv otrok 3. pripadnik divjega plemena: raziskovati življenje, običaje divjakov; hribovci so živeli še kakor divjaki 4. v stari Avstriji član parlamenta, ki se ni pridružil nobenemu klubu ♪
  23.      divjákinja  -e ž (á) 1. slabš. ženska, ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: prej prijazna ženska se je spremenila v divjakinjo 2. pripadnica divjega plemena ♪
  24.      divjáščina  -e ž (ā) zastar. divjad, divjačina: veseli so ga bili, če je prinesel domov kako divjaščino ♪
  25.      divjáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na divjak 2-3: divjaški rodovi; divjaške navade / prestrašil se je divjaškega vpitja divjáško prisl.: vede se čisto (po) divjaško ♪

   9.614 9.639 9.664 9.689 9.714 9.739 9.764 9.789 9.814 9.839  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA