Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (939-963)


  1.      šestojánuarski  tudi šestojanuárski -a -o prid. (ȃ; ȃ) zgod., v zvezi šestojanuarska diktatura režim kralja Aleksandra po ukinitvi ustave 6. januarja 1929: uvedba šestojanuarske diktature ♪
  2.      šestomér  -a m (ẹ̑) lit. šesterostopni daktilski verz s trohejem v zadnji stopici; heksameter: ep v šestomerih ♪
  3.      šestórica  -e ž (ọ̑) skupina šestih oseb: vsa šestorica se je zbrala ob robu gozda / poročilo šestorice strokovnjakov // knjiž. skupina šestih enot: šestorica znakov ♪
  4.      šéstosmínski  -a -o prid. (ẹ̑-ȋ) muz. ki obsega šest osmink: šestosminski takt ♪
  5.      šestošólec  -lca m (ọ̑) učenec šestega razreda: šestošolci in šestošolke // nekdaj učenec šestega razreda gimnazije: pesmi je začel pisati že kot šestošolec ♪
  6.      šestošólka  -e ž (ọ̑) učenka šestega razreda: petošolke in šestošolke // nekdaj učenka šestega razreda gimnazije: zmagale so šestošolke ♪
  7.      šestovíliti  -im nedov. (í ȋ) zastar. nespretno, opotekaje se hoditi: pijanec je šestovilil po poti ♪
  8.      šéstpasóven  -vna -o prid. (ẹ̑-ọ̄) urb., v zvezi šestpasovna cesta cesta s šestimi prometnimi pasovi ♪
  9.      šéstpasóvnica  -e ž (ẹ̑-ọ̑) žarg., urb. šestpasovna cesta: graditi šestpasovnice ♪
  10.      šéstrazréden  -dna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) ki ima šest razredov, oddelkov: šola je šestrazredna / nekdaj šestrazredna gimnazija šestletna gimnazija ♪
  11.      šéststèzen  -zna -o [tǝz] prid. (ẹ̑-ǝ̏) ki ima šest stez: šeststezno kegljišče / knjiž. šeststezna cesta šestpasovna cesta ♪
  12.      šéststo  štev. neskl., stil. šéststo šéststotih (ẹ̑) izraža število ali številko šeststo [600]: proslave se je udeležilo kakih šeststo preživelih borcev / njegov prvi avtomobil je bil fiat 600 ♪
  13.      šéstštevílčen  -čna -o prid. (ẹ̑-ȋ) mat. ki je iz šestih številk: šestštevilčno število ♪
  14.      šésttédenski  -a -o [dǝn] prid. (ẹ̑-ẹ̑) ki traja šest tednov: šesttedenski dopust; šesttedensko potovanje ♪
  15.      šésttisočák  -a m (ẹ̑-á) žarg. šest tisoč metrov visoka gora: povzpel se je že na tri šesttisočake ♪
  16.      šésttónski  -a -o prid. (ẹ̑-ọ̑) muz. ki je iz šestih tonov: šesttonski motiv; šesttonska lestvica ♪
  17.      šéstváljen  -jna -o prid. (ẹ̑-ȃ) strojn. ki ima šest valjev: šestvaljni motor ♪
  18.      šèšk  medm. (ȅ) posnema šušteč glas pri šeškanju: šešk, pa sem jo dobil z metlo ♪
  19.      šéškanje  in šêškanje -a s (ẹ̑; ȇ) glagolnik od šeškati: med šeškanjem ni zajokal; šeškanje po zadnjici ♪
  20.      šéškar  in šêškar -ja m (ẹ̑; ȇ) etn. fant, prijatelj, ki se nepovabljen udeleži svatbe: jedi in vina je bilo v izobilju za svate in za šeškarje ♪
  21.      šéškati  -am in šêškati -am nedov. (ẹ̑; ȇ) 1. ekspr. tepsti, pretepati: šeškati porednega otroka; šeškati z roko, s šibo 2. etn. nepovabljen se udeleževati svatbe: šeškati na svatbah ● nar. ves dan je šeškal v mestu beračil ♪
  22.      šešljáti  -ám [šǝš in šeš] nedov. (á ȃ) izgovarjati glasove č, ž, š namesto c, z, s: otrok šešlja; kadar je pijan, začne šešljati in jecljati ♪
  23.      šešljàv  -áva -o [šǝš in šeš] prid. (ȁ á) ki šešlja: šešljavi starci / šešljava govorica ♪
  24.      šetálec  -lca [lc in u̯c] m (ȃ) zastar. sprehajalec: ulice so polne šetalcev ♪
  25.      šetalíšče  -a s (í) zastar. sprehajališče: letoviščarji hodijo po šetališču; priljubljeno šetališče ♪

   814 839 864 889 914 939 964 989 1.014 1.039  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA