Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (9.389-9.413)


  1.      devét  devêtih štev. (ẹ̑ é) 1. izraža število devet [9] a) v samostalniški rabi: trikrat tri je devet; devetih se ne ustraši / ura bije devet; o pol devetih dopoldne; pridemo ob devetih (zvečer) 21h b) v prilastkovi rabi: devet otrok; v devetih primerih; tudi neskl.: opisuje dogodke zadnjih devet(ih) let; trajalo bo okoli devet dni // neskl. izraža številko devet: oddaja na kanalu 9; v razmerju štiri proti devet 2. ekspr. izraža nedoločeno večjo količino: močen je za devet mož ● ekspr. tako te bom, da boš devet sonc videl močno te bom udaril po glavi; v pravljicah iti čez devet gorá in devet vodá zelo daleč; star. v devetih vaseh ni takega dekleta daleč naokoli; sam.: igr. pikova devet devetica, devetka ♪
  2.      devet...  ali devét... in devet... prvi del zloženk (ẹ̑) 1. nanašajoč se na število devet: devetleten, devetmetrovka; devetkraten 2. za devet večji od vsote desetic, na katere se nanaša: devetindevetdeset ♪
  3.      devetér  -a -o štev. (ẹ̑) redko ki je devetih vrst: zakleniti z deveterimi ključi / star. ni enega poštenega v vseh deveterih vaseh devetih ♪
  4.      devetérica  -e ž (ẹ̑) skupina devetih oseb: deveterica najboljših športnikov ♪
  5.      devetero...  prvi del zloženk nanašajoč se na število devet: deveterogub, deveterokotnik ♪
  6.      devêti  -a -o štev. (é) ki v zapovrstju ustreza številu devet: deveti [9.] februar; bil je deveti otrok v družini; ob deveti (uri) 9h; 21h; v deveto leto gre / deveti del celote ● ekspr. dekleta so mu deveta briga prav nič se ne zmeni zanje; deveta dežela v pravljicah daljna dežela; dežela, v kateri se človeku zelo dobro godi; ekspr. tat je bil že zdavnaj za deveto goro zelo daleč; je izginil brez sledu; pog., šalj. deveta lepota jamica na bradi; ekspr. kovati koga v deveta nebesa zelo hvaliti, povzdigovati; ekspr. biti v devetih nebesih zelo srečen; preg. dober glas seže v deveto vas kar je dobro, je daleč naokrog znano ♪
  7.      devétkraten  tudi devétkráten -tna -o prid. (ẹ̑; ẹ̑-ā) devetkrat tolikšen: nova konstrukcija zdrži devetkratno težo / ekspr. devetkratno izobilje ♪
  8.      devétmétrovka  -e ž (ẹ̑-ẹ̄) šport., pri malem rokometu črta na igrišču, s katere igralec strelja na gol ali podaja žogo soigralcu po lažjem prekršku: igralec se je postavil na devetmetrovko // prosti strel na gol ali podaja žoge soigralcu s te črte: sodnik je prisodil devetmetrovko ♪
  9.      devétnajsti  in devetnájsti -a -o štev. (ẹ̑; á) ki v zapovrstju ustreza številu devetnajst: predstava se začne ob devetnajsti (uri); stopiti v devetnajsto leto; devetnajsto [19.] stoletje od 1800 do 1900 ♪
  10.      devetnájststo  in devétnajststo štev. neskl. (á; ẹ̑) navadno v letnicah izraža število ali številko tisoč devetsto [1900]: bilo je na jesen leta devetnajststo dvainštirideset ♪
  11.      devetogúb  -a m (ȗ) zool. del želodca prežvekovalcev z visečimi gubami sluznice: prežvečena hrana pride v devetogub in siriščnik ♪
  12.      devetórica  -e ž (ọ̑) skupina devetih oseb: za akcijo je izbral devetorico mož ♪
  13.      devétsto  štev. neskl., stil. devétsto devétstotih (ẹ̑) izraža število ali številko devetsto [900]: sestanka se je udeležilo kakih devetsto ljudi / Tisoč ljudi je živelo kakor jaz in devetsto devetindevetdeset jih je bilo zadovoljnih (I. Cankar) ♪
  14.      deviácija  -e ž (á) knjiž. odmik od normalnega ali pravega, odklon: psihična deviacija; deviacije v otrokovem vedenju / v organih samoupravljanja so se pojavile deviacije; birokratske deviacije ◊ ekon. standardna deviacija številčni izraz, ki kaže na razlike od povprečja določenih podatkov; fiz. deviacija žarka kot, za katerega se žarek odkloni pri prehodu skozi optično napravo; grad. deviacija delno menjanje stare trase pri rekonstrukciji ceste; preložitev ♪
  15.      deviacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na deviacijo, odklonski: deviacijski kot ♪
  16.      devíca  -e ž (í) 1. ženska, ki še ni spolno občevala: ta je še devica / ekspr.: ostala boš devica neporočena; stara, večna, zarjavela devica 2. star. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; dekle: opeval je izvoljeno devico; lepa devica; obrazi cvetočih devic ● rojen v znamenju device v času od 24. avgusta do 23. septembra ◊ astr. Devica šesto ozvezdje živalskega kroga; rel. devica Marija Kristusova mati; zgod. železna devica srednjeveška mučilna priprava v obliki človeškega telesa z bodicami na notranji strani ♪
  17.      devíčica  -e ž (í) 1. iron. devica: dela se nedolžno devičico // ekspr. mlado dekle: neizkušena šestnajstletna devičica 2. nar. gozdna rastlina z močno dišečimi drobnimi belimi cveti; šmarnica ♪
  18.      devíčka  -e ž (í) šalj. devica: pazili so nanj kakor mati na svojo hčerko devičko // ekspr. mlado dekle: zagledal se je v devičko iz sosednje hiše ♪
  19.      devíčnica  -e ž (ȋ) nar. gozdna rastlina z močno dišečimi drobnimi belimi cveti; šmarnica ♪
  20.      devíčnik  -a m (ȋ) moški, ki še ni spolno občeval: ta je še devičnik / ekspr.: ostal bo devičnik; star, zakrknjen devičnik ♪
  21.      deviírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. odmikati se od normalnega, pravega, odklanjati se: birokracija je bedela nad tem, da umetnost ne bi deviirala; preh. človeka deviirajo lastni interesi ♪
  22.      devínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Devin: devinski grad ♦ bot. devinski gaber kraški gaber ♪
  23.      devíški  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na device: ostala je deviška; deviško telo / deviška čast; deviška čistost, sramežljivost / nevesta je imela na glavi bel deviški venec ♦ anat. deviška kožica kožna guba ob vhodu v nožnico; himen; biol. deviška ploditev razvoj živih bitij iz neoplojenih spolnih celic; partenogeneza; čeb. deviško satje satje, ki še ni zaleženo 2. ekspr. ohranjen v prvotnem stanju: deviški pragozdovi, gorski vrhovi; deviška narava, zemlja / deviški sneg devíško prisl.: deviško bel sneg; deviško čist; deviško lep obraz ♪
  24.      devíze  -víz ž mn. (ȋ) 1. ekon. dobroimetje, ki ga ima kdo v tujini: izvoz lesa je prinesel državi lepe devize; tovarna ustvarja devize // obveznica, ček, plačljiv v tujini: poslovanje, promet z devizami in valutami 2. pog. tuja plačilna sredstva: imate dinarje ali devize? kupiti avto za devize; dobiti honorar v devizah; plačevati z devizami ♪
  25.      devízen  -zna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na devize: devizni dotok, priliv, promet; devizni režim, sistem; devizna bilanca; devizna politika; krepiti sistem deviznega samofinanciranja / devizni prekršek ♦ fin. devizni dinar računska valuta, v kateri je obračunana tuja valuta po uradnem tečaju; devizni račun bančni račun, na katerega so naložena tuja plačilna sredstva; devizni tečaj; jur. devizno pravo devízno prisl.: nekatere panoge industrije so devizno pasivne ♪

   9.264 9.289 9.314 9.339 9.364 9.389 9.414 9.439 9.464 9.489  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA