Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (9.339-9.363)


  1.      despótka  -e ž (ọ̑) ženska oblika od despot: vsemogočna despotka / zabrusil ji je v obraz, da je despotka ♪
  2.      despótski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na despote ali despotizem: despotski imperij; despotska država / zoprn ji je bil zaradi svojega despotskega značaja; despotsko ravnanje staršev ♪
  3.      despótstvo  -a s (ọ̑) 1. ekspr. oblastno, samovoljno ravnanje: kruto despotstvo; despotstvo upravnega aparata nad delovnimi ljudmi; šef je bil nepriljubljen zaradi svojega despotstva 2. politična ureditev, značilna za sužnjelastniške in fevdalne družbe, v kateri ima vladar neomejeno oblast; despotizem: perzijsko despotstvo ♪
  4.      destilácija  -e ž (á) fiz. spreminjanje tekočine v paro in te pare v tekočino, prekapanje: destilacija vode / frakcionirana destilacija pri kateri se postopno ločujejo tekoče zmesi na sestavine na osnovi njihovih različnih vrelišč ♦ kem. suha destilacija razkroj organskih snovi pri višji temperaturi brez dostopa zraka ♪
  5.      destilacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na destilacijo: destilacijski postopek, proces / destilacijska naprava / destilacijski produkt ♦ kem. destilacijska buča steklena buča pri laboratorijski pripravi za destilacijo ♪
  6.      destilát  -a m (ȃ) z destilacijo dobljena snov, prekapina: čisti destilat; alkoholni destilat; vinski destilat vinsko žganje; pren., knjiž. erotiko pojmuje kot destilat vsega, kar je v človeku ♪
  7.      destimulatíven  -vna -o prid. (ȋ) ki destimulira, nespodbuden: destimulativni pogoji; sistem premij se je pokazal kot destimulativen; destimulativna delitev dohodka destimulatívno prisl.: ti ukrepi so destimulativno vplivali na izvoz ♪
  8.      destrúkcija  -e ž (ú) knjiž. razdiranje, uničenje, razkroj: zanj je bila destrukcija prvi pogoj za ustvarjanje; pisatelj opisuje moralno destrukcijo, ki jo povzroča kapital; destrukcija človekove osebnosti; destrukcija organskega tkiva; izvajati politiko destrukcije ♪
  9.      dèščica  in deščíca -e [dǝš] ž (ǝ̄; í) manjšalnica od deska: trhla deščica; pred hišo je bil velik kup desk in deščic / dati zlomljeno roko v deščice; na deščici je sesekljala peteršilj / parketna deščica; z deščicami krita koča ♪
  10.      dešifrírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. razbrati s šiframi napisano besedilo: dešifrirati pismo, tajno sporočilo; dešifrirati radiogram // razbrati neznano pisavo ali nerazumljive znake: dešifrirati napise na nagrobnih kamnih; dešifrirati staro pisavo / ekspr.: njegova pisava je bila tako nečitljiva, da jo je bilo treba najprej dešifrirati; poskusil je dešifrirati zdravniški recept 2. knjiž. spoznati, doumeti: štab je pravilno dešifriral sovražnikove premike; ekspr. tega človeka je težko dešifrirati dešifríran -a -o: dešifriran stenogram; dešifrirano sporočilo ♪
  11.      dešifríren  -rna -o prid. (ȋ) ki se rabi za dešifriranje: dešifrirni ključ / dešifrirni urad ♪
  12.      déški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na dečke: deška in mladeniška leta / deški zavod; deška šola; deška obleka, soba / z deško vnemo se je lotil dela; njena postava je bila videti skoraj deška déško prisl.: s svojimi svetlimi očmi ga je (po) deško pogledala; deško počesane glavice ♪
  13.      detájl  -a m (ȃ) podrobnost, nadrobnost: izgubljati se, spuščati se v detajle; dnevniki so nam odkrili še marsikak droben detajl s festivala popevk; spominjal se je vseh, tudi nepomembnih detajlov s srečanja z njo // posamezen del večje stvari: filmski detajl; detajl spomenika padlim borcem; skice detajlov za fresko / žarg., alp. alpinist je premagal težek detajl kratek del plezalne smeri ◊ gled. režijski detajl režijska domislica ♪
  14.      detájlen  -lna -o prid., detájlnejši (ȃ) ki zajema, upošteva vse podrobnosti, nadrobnosti; podroben, nadroben: detajlen načrt, opis, prikaz; plan se ne spušča v detajlno gospodarsko upravljanje / detajlna skica skica posameznega dela detájlno prisl.: detajlno izdelana scenerija; detajlno razložiti potek dela; detajlno spoznati vso problematiko ♪
  15.      detajlíranje  -a s (ȋ) glagolnik od detajlirati: kljub detajliranju dogodka je bil učinek skromen, neizrazit / ko je izdelal vse skice, je bilo potrebno še detajliranje ♪
  16.      detajlístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na preprodajanje blaga neposredno potrošnikom v manjših količinah: detajlistična trgovina / detajlistične cene ♪
  17.      detašmá  -ja m (ȃ) voj. nižja vojaška enota, ki se zaradi posebne naloge izloči iz sestava višje enote; izločena enota: poslati detašma v sovražnikovo zaledje ♪
  18.      déte  -ta s (ẹ́) knjiž. deček ali deklica v prvih letih življenja; otrok: dete je zajokalo, zaspalo; njena hčerkica je prisrčno dete; bolno dete; joka kot majhno dete // človeški potomec v odnosu do staršev: imela sta eno samo dete; roditi dete; vznes. nosila je dete pod srcem / občinsko dete nekdaj otrok brez staršev, za katerega skrbi občina ● ekspr. to društvo je mrtvorojeno dete ne bo obstalo, se ne bo uveljavilo ◊ rel. božje Dete Kristus kot otrok ♪
  19.      dète  medm. (ȅ) star. izraža začudenje; beži, eja: dete, da je ta človek še živ? dete, dete, kako si preudaren ♪
  20.      detékcija  -e ž (ẹ́) knjiž. odkrivanje, ugotavljanje, iskanje: seizmografske postaje za detekcijo potresov; detekcija električnih nihanj; modernizirati tehniko detekcije / detekcija raka, tuberkuloze ♪
  21.      detektív  -a m (ȋ) uslužbenec organov za javno, državno varnost, ki raziskuje kazniva dejanja: proti tihotapcem mamil se bori cela armada policistov in detektivov; drzni detektivi iz ameriških filmov // v zahodnih deželah oseba, ki jo kdo najame, da poklicno skrbi za zaščito njegovih interesov: bil je zaposlen kot detektiv v veleblagovnici; hotelski detektiv / privatni detektiv ♪
  22.      detektívski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na detektive: ošinil ga je z detektivskim pogledom / detektivski film, roman; detektivska povest, zgodba / detektivska pisarna v zahodnih deželah pisarna, ki po naročilu posameznikov zbira podatke o privatnih stvareh detektívsko prisl.: predavanje je bilo skoraj detektivsko napeto ♪
  23.      detéktor  -ja m (ẹ́) teh. 1. aparat za odkrivanje, ugotavljanje česa: vojaki so z detektorji iskali mine; napake v kovinskih izdelkih odkrivajo s posebnimi detektorji; natančni detektorji odkrijejo zelo majhne količine plina v zraku; ultrazvočni detektorji za odkrivanje ribjih jat; pren. človekovo oko je občutljiv detektor 2. elektr. preprost radijski sprejemnik s kristalom: sam je sestavil detektor / kristalni detektor / nataknil si je slušalke in poslušal detektor ◊ fiz. detektor priprava, ki se rabi za odkrivanje šibkih napetosti in tokov; psih. detektor laži aparat, ki zapisuje fiziološke procese, nastale v telesu zasliševanega, kadar ta ne govori resnice ♪
  24.      detéktorski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na detektor: detektorski aparat, sprejemnik / organizirati detektorsko službo v armadi ♪
  25.      détel  -tla m (ẹ́) črna ptica z rdečo liso na glavi in pod repom: detel je plezal in trkal po deblu; slišalo se je udarjanje detla ob suho drevo ♪

   9.214 9.239 9.264 9.289 9.314 9.339 9.364 9.389 9.414 9.439  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA