Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Se (9.251-9.275) 
- denárnogospodárski -a -o prid. (ā-á) nanašajoč se na denarno gospodarstvo: prehod iz naturalnega gospodarstva na denarnogospodarski sistem / denarnogospodarske razmere ♪
- denárnost -i ž (ā) star. premožnost: bahal se je s svojo denarnostjo ♪
- denárska -e ž, denárskih (á) nar. plačilni dan: Vsako soboto je bila denarska in kajkrat je bilo že polnoči, preden sem vse končal in blagajno uredil (F. Finžgar) ♪
- denárstven -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na denarstvo: denarstvena enotnost 2. zastar. denaren: dober denarstveni položaj ♪
- denaturíren -rna -o prid. (ȋ) kem. s katerim se denaturira: denaturirno sredstvo ♪
- dendrít -a m (ȋ) 1. nav. mn., anat. kratek, vejasto razrasel podaljšek živčne celice, drevnik: dendriti in nevriti 2. min. vejasto oblikovana izločnina v tesnih razpokah kamnin ♪
- dendrológ -a m (ọ̑) strokovnjak za dendrologijo: pri oblikovanju naselja sodelujejo tudi dendrologi ♪
- dendrolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na dendrologe ali dendrologijo: dendrološko delo na terenu ♪
- deníkinec -nca m (ȋ) med državljansko vojno po oktobrski revoluciji pripadnik protirevolucionarnih sil generala Denikina: potolčeni od rdečih čet so se denikinci umikali ♪
- dentál -a m (ȃ) lingv. soglasnik, tvorjen z vrhom jezika ob sekalcih, zobnik: t in d sta dentala ♪
- dentálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zobe, zoben: dentalna infekcija ♦ lingv. dentalni zapornik ♪
- dentín -a m (ȋ) anat. snov, ki sestavlja glavni del zoba, zobovina: plast dentina ♪
- dentíst -a m (ȋ) kdor se poklicno ukvarja s popravljanjem zob, zobar: k dentistu hodi ♦ šol. višji dentist strokovnjak z višjo stomatološko izobrazbo; dentist nekdaj kdor dokonča predpisano učno dobo pri zobozdravniku in opravi izpit ♪
- denudacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na denudacijo: denudacijski proces / denudacijsko spreminjanje površja ♪
- denunciácija -e ž (á) sporočitev nadrejenim o dejanju kake osebe z namenom škodovati ji; ovadba, prijava: za dosego cilja so uporabljali intrige in denunciacije; anonimna, podla denunciacija ♪
- denunciánt in denunciànt -ánta m (ā á; ȁ á) kdor denuncira, ovaduh: ta človek je izdajalec in denunciant; molčal je, ker se je bal denunciantov ♪
- denuncíranje -a s (ȋ) glagolnik od denuncirati: širila se je fašistična propaganda, denunciranje in zapiranje meščanov ♪
- denuncírati -am dov. in nedov. (ȋ) sporočiti nadrejenim o dejanju kake osebe z namenom škodovati ji; ovaditi, prijaviti: denunciral je svoje podrejene; denuncirati policiji; krivično denuncirati ♪
- deodár -ja m (ā) bot. himalajska cedra: nad listavce so se dvigali orjaški deodarji ♪
- depandánsa -e ž (ȃ) stranska stavba hotela, spadajoča h glavni stavbi: hotelu so prizidali depandanso; vse sobe v glavnem hotelu in depandansi so zasedene // podružnični objekt, zlasti gostinski: večja gostinska podjetja gradijo depandanse v turistično zanimivih krajih; planinsko društvo je odprlo depandanso v preurejeni kmečki hiši ♪
- departma -ja tudi departement -a [-tmá -ja] m (ȃ) 1. v Franciji velika upravna enota: severni departmaji; prefekt departmaja 2. v nekaterih državah najvišji oddelek v državni upravi: departma za trgovino / državni departma ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike ♪
- depedikulácija -e ž (á) knjiž. sistematično odpravljanje, uničevanje uši, razuševanje: v okuženih področjih so izvedli depedikulacijo ♪
- depersonalizácija -e ž (á) knjiž. odvzem, izguba zavesti o lastni osebnosti; razosebljenje: depersonalizacija človeka; proces depersonalizacije / kulturna depersonalizacija; depersonalizacija človeškega dela ♪
- depéša -e ž (ẹ̑) nujno vojaško ali diplomatsko sporočilo: iz brigad in odredov so prihajale depeše; dešifrirati, poslati depešo; nujna, telegrafska depeša; depeša glavnega štaba ♪
- deplasíranost -i ž (ȋ) neprimernost, neumestnost, zgrešenost: deplasiranost pripombe ♪
9.126 9.151 9.176 9.201 9.226 9.251 9.276 9.301 9.326 9.351 
