Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (9.064-9.088)


  1.      deka...  ali déka... in deka... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na deset: dekagram ♪
  2.      dekabrístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na dekabriste: dekabristično gibanje ♪
  3.      dekabrístovski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dekabriste: dekabristovski upor ♪
  4.      dekáda  -e ž (ȃ) doba desetih časovnih enot, navadno dni: izdelati plan po dekadah in dnevih; tretja dekada v mesecu / prve dekade našega stoletja desetletja ◊ elektr. kondenzatorska dekada skupina desetih enakih kondenzatorjev, ki se morejo stopnjema vklapljati ali izklapljati; zgod. dekada teden v francoski revoluciji, ki je trajal deset dni ♪
  5.      dekáden  -dna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na dekado: dnevne, dekadne in mesečne planske naloge; dekadna poročila 2. mat. ki ima za osnovo število deset, desetiški: dekadni način štetja; dekadni sistem ◊ elektr. dekadni kondenzator kondenzator, ki ima več kondenzatorskih dekad ♪
  6.      dekadénten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na dekadenco: dekadentni pojavi v kulturi; dekadentno plemstvo / pesniki dekadentne literarne smeri; dekadentna umetnost ♪
  7.      dekadéntski  in dekadêntski -a -o prid. (ẹ̄; ē) nanašajoč se na dekadente: dekadentski krožek / dekadentska književnost dekadentna ♪
  8.      dekádičen  -čna -o prid. (á) mat. ki ima za osnovo število deset, desetiški: dekadični številski sistem; dekadično število ♪
  9.      dékagrám  -a m (ẹ̑-ȃ) utežna mera, stotina kilograma: kava v vrečicah po dvajset dekagramov [dkg] ♪
  10.      dekalcinácija  -e ž (á) med. izguba, izgubljanje kalcija iz kosti, zob: dekalcinacija med nosečnostjo ♪
  11.      dekalóg  -a m (ọ̑) rel. deset božjih zapovedi: načela, izražena v dekalogu ♪
  12.      dekàn  in dekán -ána m (ȁ á; ȃ) 1. predstojnik fakultete: voliti dekana; dekan filozofske fakultete 2. predstojnik dekanije: župan in dekan sta bila v mestecu najvažnejši osebi ♦ rel. stolni dekan kanonik, za stopnjo nižji od prošta ♪
  13.      dekaníja  -e ž (ȋ) upravna enota katoliške cerkve, ki obsega več župnij: konferenca vseh župnikov iz dekanije ♪
  14.      dekaníjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dekanijo: dekanijski urad; dekanijska cerkev / dekanijska konferenca ♪
  15.      dekánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dekane: opravljati dekanske posle / po več letih župnikovanja je dosegel dekansko čast ♪
  16.      dekantírati  -am nedov. in dov. (ȋ) kem. odlivati bistro tekočino z usedline ♪
  17.      dekapírati  -am nedov. in dov. (ȋ) metal. čistiti oksidno plast s kovine z luženjem: pred barvanjem se pločevina dekapira dekapíran -a -o: dekapirana pločevina ♪
  18.      dékelce  -a [kǝl] s (ẹ̄) star. dekletce: za roko je vodil neznatno dekelce; naše malo dekelce ♪
  19.      dékla  -e ž (ẹ́) stalno najeta ženska na kmetiji za pomoč pri gospodinjskih in kmečkih delih: imajo deklo in hlapca; šla je (služit) za deklo k bogati hiši / kravja dekla ki skrbi za krave; velika dekla ki vodi druge dekle na kmetiji ● ekspr. bila je vsem za deklo vsem je morala streči, pomagati; star. božja dekla smrt ♪
  20.      deklamácija  -e ž (á) 1. umetniško podajanje (pesniškega) teksta na pamet: poslušati deklamacijo; izbrali so ga za deklamacijo na proslavi / zborna deklamacija / na sporedu sta bili dve deklamaciji 2. slabš. vzneseno, a vsebinsko prazno govorjenje: govornikove deklamacije; politična deklamacija ♪
  21.      deklamacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na deklamacijo: deklamacijski ritem / deklamacijski večer ♦ muz. deklamacijsko petje petje, pri katerem se podajajo besede na način, ki je govor in petje hkrati ♪
  22.      deklamatóričen  -čna -o prid. (ọ́) 1. ki se da deklamirati: lahke in deklamatorične pesmi / deklamatorični slog deklamatorski 2. slabš. vznesen, a vsebinsko prazen: izumetničena deklamatorična proza ♪
  23.      deklamatóričnost  -i ž (ọ́) slabš. vsebinsko prazna vznesenost: njegovi poeziji so očitali deklamatoričnost ♪
  24.      deklamátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na deklamatorje: deklamatorski nastop / deklamatorski slog, ton / lažni deklamatorski patos ♪
  25.      deklamátorstvo  -a s (ȃ) slabš. vsebinsko prazna vznesenost: ustavni zakon naj bo brez puhlega političnega deklamatorstva / patetično in privzdignjeno deklamatorstvo našega igralca ♪

   8.939 8.964 8.989 9.014 9.039 9.064 9.089 9.114 9.139 9.164  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA