Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (8.814-8.838)


  1.      dákron  -a m (ȃ) tekst. poliestrno vlakno ameriške proizvodnje: prepričali so se o veliki odpornosti dakrona // tkanina iz teh vlaken: kostim iz dakrona ♪
  2.      dáktil  -a m (ȃ) lit. trizložna stopica s prvim poudarjenim in drugima dvema nepoudarjenima zlogoma: daktil in anapest; pesem iz poskočnih daktilov ♪
  3.      daktilográf  -a m (ȃ) kdor poklicno piše na pisalni stroj; strojepisec: spreten daktilograf ♪
  4.      daktilográfka  -e ž (ȃ) ženska, ki poklicno piše na pisalni stroj; strojepiska: kot daktilografka je bila nenadomestljiva ♪
  5.      daktilográfski  -a -o prid. (ȃ) strojepisen: daktilografski tečaj ♪
  6.      daktilologíja  -e ž (ȋ) sporazumevanje s prsti, zlasti med gluhonemimi: učiti se daktilologije ♪
  7.      daktiloskopírati  -am nedov. in dov. (ȋ) jur. jemati prstne odtise: daktiloskopirati osumljenca ♪
  8.      daktiloskópski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na daktiloskopijo: daktiloskopski dokaz istovetnosti / daktiloskopski tehnik ♪
  9.      dáktilski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na daktil: daktilska stopica / daktilski ritem ♪
  10.      dáleč  prisl. (á) 1. izraža veliko razdaljo, ant. blizu: a) pri mirovanju: postaja je daleč; najbolj daleč; daleč naokoli najbogatejši; knjigo drži daleč od sebe; daleč po svetu znan; ekspr. daleč daleč spredaj; kmetije so daleč vsaksebi; tam daleč za drevjem; vidi le na daleč / ne daleč od hiše nedaleč; od daleč gledati, pozdravljati oddaleč / po mišljenju sva si daleč narazen; biti daleč od družbenega dogajanja, od resnice; v tehniki so daleč pred nami; ostal je daleč za časom b) pri premikanju: domov nima daleč; nocoj ne prideš daleč; premakniti mejo daleč naprej; spremil ga je daleč iz mesta; prevažati blago na daleč / od daleč se ga bom ognil oddaleč // izraža razdaljo sploh: izmeril je, kako daleč je skočil; do vode je uro daleč; kakor daleč seže oko, je sama ravnina; on stanuje bolj daleč kot jaz 2. izraža veliko časovno oddaljenost: konec leta je še daleč; daleč nazaj najpomembnejši dogodek; pameten je in vidi daleč vnaprej, v prihodnji razvoj 3. ekspr. izraža veliko mero: daleč presega vrstnike; tako daleč se spozabi, da ga udari / daleč močnejši nasprotnik; daleč najhitrejši; cena je daleč previsoka ● z zidavo hiše so že daleč precej hiše so že sezidali; brez znanja ne prideš daleč ne boš imel uspehov; iron. daleč si prišel moralno, gospodarsko si zelo propadel; pripravila ga je celo tako daleč, da se je smejal dosegla je; ekspr. daleč sem od tega, da bi vse zanikal nikakor nočem vsega zanikati; ekspr. še (od) daleč mu ni podoben sploh ne; preg. jabolko ne pade daleč od drevesa otrok je tak kot starši; preg. počasi se daleč pride premišljena vztrajnost je koristnejša kot naglica; prim. dalj, dalje, dlje ♪
  11.      dáleko  in daléko prisl. (ā; ẹ̑) zastar. daleč: glas se čuje daleko / on je daleko najmočnejši nasprotnik ♪
  12.      daleko...  prvi del zloženk, raba peša daljno...: dalekosežen, dalekoviden ♪
  13.      dálija  -e ž (á) grmičasta jesenska vrtna cvetlica z velikimi raznobarvnimi cveti; georgina: gredice z astrami in dalijami; rdeče, rumene dalije ♪
  14.      dálj  ž neskl. (ȃ) pesn., v imenovalniku ali tožilniku daljava, dalja: jek se gubi v dalj / Na poljani več dan ne blešči, v noč zavita prostrana je dalj (J. Murn) ∙ pesn. razšli so se v šir in dalj na vse strani ♪
  15.      dàlj  prisl., nàjdalj (ȁ) 1. izraža večjo razdaljo; bolj daleč: gozd sega dalj kot nekoč; on vrže kamen dalj kot jaz; on stanuje med vsemi najdalj od tovarne / postlal si je nekoliko dalj od okna stran, proč ∙ v svoji spravljivosti gre celo dalj, kakor želimo je bolj spravljiv, kakor želimo 2. izraža daljše trajanje: hodi že dalj kakor uro; ne morem se dalj muditi; teden dni in še dalj / že dalj časa je bolan; odpotovati za dalj časa; prim. daleč, dolg prid. ♪
  16.      dálja  -e ž (á) 1. kraj, prostor, ki je daleč; daljava: iz dalje se je čulo vpitje; star. ne hodi v tako daljo tako daleč // pesn. prostranstvo: priti iz daljnih dalj; prostrana, sinja dalja; jasne, mračne dalje 2. zastar. razdalja: medsebojna dalja dveh predmetov ♪
  17.      daljáva  -e ž (ȃ) 1. velika krajevna oddaljenost: prilagoditi oči za gledanje na bližino ali daljavo; krmarjenje vozila na daljavo // kraj, prostor, ki je daleč: iz daljave se oglašajo zvonovi; v daljavi se bliska / pogled, uprt v daljavo; zamakniti se v daljavo / publ. lovci na daljave (smučarski) skakalci; pren. dogodke je slutil v megleni daljavi // pesn. prostranstvo: jasne, sinje, sončne daljave 2. razdalja: približati se na daljavo desetih korakov; strelna, vidna daljava; prenos električne energije na večje daljave ♪
  18.      dálje  prisl. (ā) 1. izraža večjo razdaljo; bolj daleč: tekmovala sta, kdo dalje vrže; naselil se je najdalje od ceste; pomika se vse dalje in dalje; čim dalje gre, tem bolj peša ∙ gre še dalje in mu ugovarja celo ugovarja mu; ekspr. ne vidi dalje od svojega nosa ne zna predvidevati posledic svojega ravnanja; ne presoja stvari, problemov glede na njihov širši pomen 2. izraža daljše trajanje; dalj: ne ostane dalje ko teden dni; ko je dalje gledal, jo je spoznal; najdalje so se branili v gorah / tam se mudi že dalje časa 3. izraža premikanje od določenega mesta: ne ustavi, ampak pelje dalje; ne sili, ne smeš dalje / proza od Cankarja dalje; (beri) od tu dalje; govori dalje; dalje prihodnjič // raba peša naprej, nadalje: to je samo dalje razvita oblika / knjiž. na desno je polje, dalje gozd za njim, poleg njega; star. ne potrebuje ga dalje več 4. v vezniški rabi, pri naštevanju izraža obstajanje česa poleg že povedanega: v teh krajih kopljejo premog, železno rudo, dalje bakrovo rudo in boksit / publ. dalje so tu še druge napake razen tega / prodajamo fige, rozine in tako dalje [itd.]; prim. daleč, dolg prid. ♪
  19.      dáljen  -jna -o prid. (ā) 1. krajevno zelo oddaljen, ant. bližnji: neznani daljni kraji; daljne dežele, gore, zemlje; daljne zvezde / Daljni vzhod // ki prihaja od daleč: daljni romarji so prišli prvi / daljni glas, odmev // časovno zelo oddaljen: daljni časi; spomin na daljno mladost; daljna preteklost, prihodnost 2. ki sega, se razprostira v daljavo: pripraviti se na daljno pot; daljno obzorje / daljna prostranstva; pesn. daljne dalje 3. ki ni zelo soroden, povezan s kom: daljni sorodnik; bili so samo daljni znanci / bil je daljen in tuj taki miselnosti; slika je daljna njegovemu srcu / knjiž. nasmeh je bil ljubezniv, čeprav nekam daljen; sam.: spomin na nekaj daljnega ♦ ped. od bližnjega k daljnemu načelo, da se pri pouku najprej obravnava snov, ki je učencu znana ♪
  20.      daljína  -e ž (í) daljava: iz daljine je odmeval glas vaškega zvona; pesn. daljine morja / izmeriti daljino ♦ šport. skok v daljino atletska disciplina, pri kateri se skače v vodoravni smeri ♪
  21.      daljínar  in daljinár -ja m (ȋ; á) knjiga s seznamom razdalj med avtobusnimi, železniškimi postajami ♪
  22.      daljínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na daljino, daljavo: daljinski letalski rekord / daljinski plin plin, ki se dovaja po plinovodih; daljinsko vodenje rakete ♦ fot. daljinski posnetek posnetek, napravljen s teleobjektivom daljínsko prisl.: daljinsko vklapljati in izklapljati ♪
  23.      daljíšče  -a s (í) fiz. najdaljša razdalja, na katero se more oko prilagoditi ♪
  24.      dáljnica  -e ž (ȃ) redko daljša pot: namesto po bližnjici je šel po daljnici ♪
  25.      daljno...  ali dáljno... prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na daljen: daljnogled, daljnoviden; daljnovzhoden ♪

   8.689 8.714 8.739 8.764 8.789 8.814 8.839 8.864 8.889 8.914  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA