Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (8.526-8.550)


  1.      čistôba  -e ž (ó) zastar. čistoča: javna in osebna čistoba ♪
  2.      čistôča  -e ž (ó) stanje brez umazanije, prahu: imeti, vzdrževati red in čistočo; navajati, paziti na čistočo; osebna čistoča; čistoča stanovanja ♪
  3.      čístost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost čistega: a) duševna, moralna, nravna čistost / dekliška čistost nedolžnost / nihče ne dvomi o čistosti njegovih namenov b) sortna čistost krompirja; čistost pasme / skrbeti za čistost jezika / čistost umetniškega izraza c) čistost gorskega zraka ♪
  4.      čistôta  -e ž (ó) 1. količina, odstotek določene osnovne sestavine: določati čistoto semen; čistota kemikalij; čistota vlaken; kvocient čistote 2. zastar. čistost: čistota jezika / čistota oblike 3. zastar. čistoča: čistota perila ♪
  5.      číšča  -e ž (í) navadno v zvezi z mesečen vsak mesec ponavljajoče se krvavenje iz maternice; (mesečno) perilo: imeti (mesečno) čiščo; neredna čišča ♪
  6.      číščenje  -a s (í) glagolnik od čistiti: a) pospravljanje in čiščenje; kemično čiščenje oblek; čiščenje čevljev / čiščenje madežev odstranjevanje b) čiščenje plina, surovega sladkorja, voska; čiščenje pšenice c) čiščenje gozda; čiščenje sadnega drevja / čiščenje zelenjave č) čiščenje mošta ♪
  7.      číški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Čiče: čiški dialekt / čiška vas ♪
  8.      čitálnica  -e ž (ȃ) 1. večja soba, namenjena za branje: časopisna čitalnica je odprta vsak dan; javna čitalnica; čitalnica Narodne in univerzitetne knjižnice 2. v drugi polovici 19. stoletja narodnokulturno društvo: vpisati se v čitalnico; ustanavljanje čitalnic / prireditev v čitalnici v prostoru tega društva ♪
  9.      čitálničar  -ja m (ȃ) član društva čitalnica: čitalničarji so nastopili z igro in petjem; navdušen čitalničar ♪
  10.      čitálničen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na čitalnico: čitalnična oprema / čitalnični odbornik; čitalnična prireditev ♪
  11.      čitálniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na čitalnico: čitalniški prostori Mestne knjižnice / igro so uprizarjali čitalniški odri; čitalniški ples / čitalniška dramatika / slabš. njen odrski nastop je bil precej čitalniški začetniški, primitiven ♦ zgod. čitalniška doba šestdeseta leta 19. stoletja, ko so bile čitalnice središče slovenskega kulturnega in političnega življenja ♪
  12.      čítanje  -a s (ȋ) glagolnik od čitati: a) čitanje dela učencu težave; vaditi čitanje / danes bo zaradi proslave čitanje odpadlo pouk čitanja b) s čitanjem se je zelo izobrazila c) čitanje partitur / čitanje števcev ugotavljanje porabljene energije zaradi plačila ♪
  13.      čítanka  -e ž (ȋ) 1. učbenik s krajšimi sestavki za jezikovni pouk; berilo: slovenska čitanka; čitanka za drugi razred 2. pomožni učbenik z izbranimi sestavki iz kake stroke: zgodovinska čitanka ♪
  14.      čítankar  -ja m (ȋ) redko sestavljavec beril, čitank ♪
  15.      čítati  -am nedov. (ȋ) 1. razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede; brati: zna čitati in pisati; čitati gotske črke; na glas čitati // dojemati vsebino besedila: čitati časopis, knjigo; čitali smo, kako je uspela veselica; o tem sem čital v knjigah / čitati Kersnika njegove povesti, romane / se je že začelo, ali ste čitali? 2. razumevati ustaljene, dogovorjene znake: čitati note, zemljevid 3. ugotavljati misli, čustva po zunanjih znamenjih: čitati z obraza, na obrazu / vsako željo mu čita iz oči; čitati odgovor v očeh / čitati misli // ugibati, napovedovati: čitati (usodo) iz zvezd, z dlani čitajóč -a -e: zabaval se je, čitajoč ta poročila; ameriška novela je osvojila čitajoči svet ♪
  16.      číten  -tna -o prid. (ȋ) redko ki se prijetno bere: strokovno pisana, a čitna knjiga ♪
  17.      čitljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da brati: podpis ni čitljiv; težko čitljiva pisava / čitljiva knjiga ki se prijetno bere ♪
  18.      čítluk  -a m (ȋ) zgod. posestvo, ki ga je dal turški fevdalec v zakup kmetu ♪
  19.      čivčív  medm. (ȋ) posnema glas vrabca ali nekaterih drugih ptic: vrabci se oglašajo čivčiv; sam.: veseli čivčiv liščkov ♪
  20.      čívkati  -am nedov. (ȋ) oglašati se s kratkimi, visokimi glasovi: piščanci, ptiči čivkajo ∙ ekspr. o tem čivkajo že vrabci na strehah to je že zdavnaj splošno znano // ekspr. govoriti z glasom, podobnim čivkanju: otroci čivkajo drug čez drugega; Kako je ta punčka zrasla! je čivkala starka / slabš. že dolgo čivkajo, da bodo popravili cesto govorijo, pripovedujejo čivkajóč -a -e: čivkajoč se spreletavati; čivkajoč glasek ♪
  21.      čívkniti  -em dov. (í ȋ) 1. oglasiti se s kratkim, visokim glasom: ptič prestrašeno čivkne // pog., ekspr. reči, povedati: glej, da mi ne čivkneš o tem 2. nizko umreti: ta je že čivknil ♪
  22.      čížem  -žma m (ȋ) nav. mn., star. čevelj, ki sega do gležnja ali malo čez; visoki čevelj: škornji in čižmi; zaveži si čižem! nerodni kmečki čižmi // čevelj sploh: takrat je bilo za obleke in čižme težko ♪
  23.      čížma  -e ž (ȋ) nav. mn., nar. čevelj, ki sega do gležnja ali malo čez; visoki čevelj: obuvanje čižem ♪
  24.      člán  -a m (ȃ) kdor je vključen v kako skupnost, organizacijo: biti član sindikata; izvoliti, pridobiti, sprejeti nove člane; vpisati se med člane; član odbora, partije / podporni, redni, ustanovni član društva / častni član; dopisni član akademije znanosti in umetnosti ♦ šport. kdor je vključen v športno društvo in ima določeno starost // vsaka izmed oseb, ki sestavljajo zaključeno skupino: ožji družinski člani; člani delovnega kolektiva; potniki in člani posadke ♪
  25.      článek  -nka m (ȃ) krajši sestavek, navadno neliterarne vsebine za časopis ali revijo: napisati, objaviti članek; časopisni, priložnostni članek; članek o Prešernu; avtor članka; serija člankov / uvodni članek uvodnik ♪

   8.401 8.426 8.451 8.476 8.501 8.526 8.551 8.576 8.601 8.626  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA