Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (851-875)

851.      šépav  -a -o prid. (ẹ́) 1. ki zaradi krajše ali bolne noge nenormalno hodi: šepava je že od rojstva / šepav konj / šepavi koraki; šepava hoja 2. ekspr. ki nima enako dolgih nog: šepava miza // ki ima kako pomanjkljivost sploh: šepavi verzi; tvoji razlogi so šepavi neprepričljivi, neutemeljeni / govori šepavo francoščino slabo, nepravilno ♪
852.      šépavec  -vca m (ẹ́) kdor šepa: hoja šepavca ♪
853.      šépavka  -e ž (ẹ́) ženska, ki šepa: pomagati šepavki ♪
854.      šépavost  -i ž (ẹ́) značilnost šepavega človeka: trpel je zaradi bolehnosti in šepavosti / ekspr. šepavost verzov ♪
855.      šépec  -pca m (ẹ̑) redko šepavec: grbec in šepec ♪
856.      šepèt  -éta m (ȅ ẹ́) glagolnik od šepetati: pogovor je prešel v nerazločen šepet; skrivnosten šepet / šepet morja / govoriti s šepetom ♪
857.      šepetálčev  -a -o [u̯č tudi lč] prid. (ȃ) nanašajoč se na šepetalce: šepetalčev glas / šepetalčeva kabina ♪
858.      šepetálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) gled. kdor skrit pred občinstvom polglasno pripoveduje igralcu dele besedila: delovno mesto šepetalca ♪
859.      šepetálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na šepetanje: šepetalna jakost / šepetalna igra ♪
860.      šepetálka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) gled. ženska, ki skrita pred občinstvom polglasno pripoveduje igralcu dele besedila: delo šepetalke v gledališču ♪
861.      šepetálnica  -e ž (ȃ) gled. kabina za šepetalca pod spodnjim delom odra: iti v šepetalnico ♪
862.      šepetálski  -a -o [u̯s in ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na šepetalce: šepetalsko delo / šepetalska knjiga dramsko besedilo, opremljeno s šepetalčevimi tehničnimi napotki ♪
863.      šepetánje  -a s (ȃ) glagolnik od šepetati: slišati je bilo nerazločno šepetanje / šepetanje trave v vetru ♪
864.      šepetáti  -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) 1. govoriti, pripovedovati zelo tiho, ne da bi se pri tem tresle glasilke: najprej je govoril glasno, potem pa je začel šepetati; šepetati na uho, v uho; deklice so se smejale in si nekaj šepetale / ljudje so si marsikaj šepetali o njem / to se ne sme zgoditi, je šepetala; pren., ekspr. listje je šepetalo v vetru 2. gled. skrit pred občinstvom polglasno pripovedovati igralcu dele besedila: šepetati igralcu kak odlomek; dobro šepetati šepetáje: pogovarjala sta se šepetaje, da ju ne bi kdo slišal; šepetaje so mu razložili svoj načrt šepetajóč -a -e: spremil ga je do vrat, šepetajoč mu nekaj na uho; šepetajoč glas; šepetajoči valovi; šepetajoče ustnice; prisl.: šepetajoče je ponovila ta stavek šepetán -a -o: besede, šepetane v temi ♪
865.      šepetàv  -áva -o prid. (ȁ á) šepetajoč: šepetav glas / šepetavo valovanje morja ♪
866.      šepétniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) šepniti: šepetniti na uho, v uho / pazi nase, mu je šepetnila ♪
867.      šepétoma  prisl. (ẹ̑) knjiž. šepetaje, šepetajoč: šepetoma govoriti ♪
868.      šéping  -a m (ẹ̑) strojn. stroj za obdelovanje kovine s kratkim, vodoravnim gibom ♪
869.      šépniti  -em, tudi šepníti in šépniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; ȋ ẹ́ ẹ̑) reči, povedati zelo tiho, ne da bi se pri tem tresle glasilke: sklonil se je k njemu in mu nekaj šepnil; šepniti na uho, v uho / so že tu, je šepnila ♪
870.      šepráka  -e ž (á) nar. belokranjsko vejevje, dračje: nabirati, sežigati šeprako ♪
871.      šêrbet  in šerbét -a m (ȇ; ẹ̑) osvežujoča orientalska pijača iz razredčenega sadnega soka s sladkorjem, dišavami: piti šerbet / vanilijev šerbet ♪
872.      šêrcerjevec  -vca m (é) pog., med narodnoosvobodilnim bojem borec Šercerjeve brigade: napad šercerjevcev ♪
873.      šeriát  -a m (ȃ) islamsko pravo, temelječe na koranu: določila šeriata ♪
874.      šeriátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na šeriat: šeriatsko sodišče / šeriatsko pravo ♪
875.      šêrif  -a m (ȇ) v Združenih državah Amerike vodja lokalne policije v manjših krajih: postati šerif ♪

   726 751 776 801 826 851 876 901 926 951