Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Se (8.151-8.175)
- cúcek -cka m (ȗ) 1. slabš. majhen, zanikrn pes: cucek bevska; garjav, pocesten cucek; moker kakor cucek zelo; stoji pred njim kakor polit cucek boječe, preplašeno; trese se kot cucek zelo / kot kletvica da bi te cucek! // pes sploh: nekega cucka je lovil 2. nizko pohleven, bojazljiv človek: dela z vami, kar hoče, ker ste taki cucki / kot psovka z besedo na dan, ti cucek ♪
- cúcelj -clja m (ú) gumijast tulec za pitje iz stekleničke ali za sesanje: navaditi se na cucelj; otrok pije iz stekleničke s cucljem / pog. vleči cucelj sesati cucelj ali piti po njem; ovčko so vzredili po cuclju vzredili so jo tako, da so ji dajali piti iz stekleničke s cucljem ♪
- cúckovec -vca m (ȗ) nar., slabš. zelo kislo, slabo vino: To sami veste, da je prva kranjska novina z večine cuckovec, ki človeka strese (J. Trdina) ♪
- cuckovína -e ž (í) nar. dolenjsko, slabš. zelo kislo, slabo vino: vselej me je glava bolela, kadar sem pil njegovo cuckovino ♪
- cucljáti -ám nedov. (á ȃ) otr. sesati: skrivaj še cuclja / cucljati prst ♪
- cúkati -am nedov. (ú ȗ) pog. 1. sunkoma potegovati: cuka ga za lase, rokav; cukati za vajeti / ona me pri česanju tako cuka / cukati nitke iz blaga puliti, vleči 2. brezoseb. imeti sunkovite bolečine; kljuvati, trgati: cuka me v rami 3. ekspr. piti (alkoholne pijače): kupil je sod vina in zdaj ga cuka / rad ga cuka ● pog. motor cuka ne teče gladko, se zaustavlja; žarg. riba cuka prijema; pog. otroci se cukajo za bonbone pulijo, prerivajo; pog. rad se cuka z otroki za šalo ruje ♪
- cúker -kra m (ú) ed., pog. sladkor: s cukrom potresena potica; te hruške so sladke kakor cuker; taka je kakor iz cukra nežne, bele kože ∙ ekspr. sam med in cuker ga je je pretirano vljuden, ljubezniv; ekspr. kaj bo ta dež, saj nisem iz cukra občutljiv, pomehkužen // tudi mn. bonbon: punčka, hočeš cukra? dal mu je pest cukrov ♪
- cukéta -e ž (ẹ̑) nav. mn., nar. primorsko mlada, nedorasla jedilna buča; bučka: dušene cukete; prikuha iz cuket ♪
- cúkniti -em dov. (ú ȗ) pog. 1. sunkoma potegniti: konj je cuknil, toda voz se ni premaknil; cukniti koga za rokav 2. ekspr. popiti (malo alkoholne pijače): cukni malo žganja, ker si vroč ♪
- cúkrček -čka m (ȗ) nav. ekspr. manjšalnica od cuker: a) le priden bodi, dobiš cukrčka; mentolni cukrčki; kot cukrček je ljubka, mikavna / ljubk. ti moj cukrček b) s cukrčkom potresena potička ♪
- cukrén -a -o prid. (ẹ̄) 1. pog. ki je iz sladkorja: torta je okrašena s cukrenimi rožami // ki vsebuje sladkor; sladek, sladkan: zrele, cukrene fige; cukrena voda; cukreno pecivo 2. ekspr. pretirano prijazen, vljuden: ženska je bila vsa cukrena / cukrene besede cukréno prisl.: cukreno govoriti ♪
- cukrénka -e ž (ẹ̄) redko kar je sladko: sedeli so pod hruško cukrenko; hraniti ga z mlekom in cukrenko sladkorno vodo ♪
- cúla -e ž (ú) kos blaga ali ruta z zavozlanimi ogli, ki se rabi za prenašanje: v culi je nosil kos kruha in sir / povezati obleko v culo; popotna cula; cula perila ∙ ekspr. če nočeš ubogati, kar poveži culo pojdi, odidi ♪
- cúlica -e ž (ú) manjšalnica od cula: v culici nositi; povezal je culico in šel v svet ♪
- cúmati -am in -ljem nedov. (ȗ) nar. dremati, kinkati: Mlin je klopotal, on pa je sedel na deskah in cumal (I. Potrč) ♪
- cúnja -e ž (ú) 1. kos izrabljenega blaga: stare cunje in papir pobira; mokra, umazana cunja; tak sem kot cunja utrujen, brez volje / punčka iz cunj iz ostankov blaga / ekspr. sneg naletava v cunjah v velikih kosmih // kos blaga za brisanje ali čiščenje; krpa: strepati cunjo; kuhinjska cunja; cunja za prah 2. nav. mn., slabš. raztrgana, ponošena obleka: v takih cunjah hodi okrog // ekspr. obleka sploh: zadnjo cunjo je prodal; ves denar porabi za cunje 3. ekspr. neodločen, omahljiv človek: cunja si, ne pa gospodar! tako cunjo ima za moža ● ekspr. ne boš me imel za cunjo ne boš grdo, samovoljno ravnal z menoj ♪
- cúnjar -ja m (ȗ) kdor zbira in (pre)prodaja cunje in druge odpadne predmete: cunjar je prišel k hiši / ekspr. suknja že čaka na cunjarja je že ponošena, obrabljena ♪
- cúnjarica -e ž (ȗ) ženska, ki zbira in (pre)prodaja cunje in druge odpadne predmete: otroci so bili cunjarice zmeraj veseli ♪
- cúnjast -a -o prid. (ú) 1. ki se hitro razvleče in mečka: cunjasto blago; ta obleka ni za svečanost, je preveč cunjasta 2. podoben cunji: cunjasti oblaki; snežinke so bile velike in cunjaste 3. ki je iz cunj: v proso je postavil cunjaste možice cúnjasto prisl.: mokra zastava jim je cunjasto opletala nad glavami ♪
- cúnjica -e ž (ú) manjšalnica od cunja: s cunjico oviti kaj; deklica se je igrala s cunjicami, škatlicami in punčkami / oblečena v prazniške cunjice ♪
- curaçao -ja [kirasó] m (ọ̑) liker iz lupin posebne vrste nezrelih pomaranč: pili so tudi curaçao ♪
- cúrek -rka m (ū) 1. strnjen, ozek tok tekočine: iz pipe je pritekel curek vode; dolg, močen, tanek curek; curek krvi; to je vplivalo nanj kot curek mrzle vode / mleko v glasnih curkih brizga v golido; pot mu je v curkih lil s čela; dež lije s curkom zelo, močno; pren. curek dima, svetlobe 2. star. hiter, močen tok v reki: čoln je zaneslo v curek ◊ čeb. čebele letijo v curku na pašo veliko čebel leti v isti smeri; fiz. curek elektronov skupina elektronov, ki se gibljejo v isti smeri ♪
- curéti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. teči, polzeti v tankem curku: znoj mu je curel po vratu; voda v tankem slapu curi čez skalo; brezoseb. od strehe je curelo // redko cediti se, cizeti: iz rane je curela kri 2. redko puščati (tekočino): lonec curi / na vrvi je curelo perilo ♪
- curíj in kiríj -a [kirij] m (ȋ) kem. umetno pridobljena radioaktivna kovina, ki se v temi sveti, element Cm ♪
- cúrkoma prisl. (ȗ) v curkih, s curkom: dež lije curkoma; kri se mu je curkoma ulila; pot teče curkoma po obrazu ♪
8.026 8.051 8.076 8.101 8.126 8.151 8.176 8.201 8.226 8.251