Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (814-838)



  1.      šéma  -e ž (ẹ́) 1. z masko zakrit in v posebno obleko oblečen človek, navadno ob pustu: šeme hodijo po vasi / pustne šeme 2. slabš. neprimerno, smešno oblečen človek: kdo pa je tista šema 3. slabš. nespameten, neumen človek: ta fant je navadna šema / kot psovka molči že, šema šemasta
  2.      šemaríja  -e ž () 1. v zvezi pustna šemarija pustna prireditev, zabava: prirediti pustno šemarijo 2. slabš. neprimerno, smešno dejanje: nehaj počenjati te šemarije
  3.      šemáriti  -im nedov.) neprimerno, smešno oblačiti; šemiti: nikar tako ne šemari otroka; spet stoji pred ogledalom in se šemari
  4.      šémast  -a -o prid. (ẹ́) slabš. 1. neprimeren, smešen: šemasto oblačilo 2. nespameten, neumen: šemast človek
  5.      šematízem  -zma m () publikacija s podatki o osebah in organizaciji kake dejavnosti: pogledati v šematizem / poštni šematizem
  6.      šémber  [bǝr] medm. (ẹ̄) star. izraža podkrepitev trditve: šember, zdaj pa vemo, kdo je kriv
  7.      šembílja  -e ž (í) zastar. prerokinja: poslušati šembiljo
  8.      šembíljski  -a -o prid. () etn., v zvezi šembiljske bukve knjiga ljudskih prerokovanj
  9.      šémbraj  -te medm. (ẹ̑) star. izraža podkrepitev trditve: šembraj, to pa ne
  10.      šémbran  -a -o prid. (ẹ̑) star. presnet, šmentan: ta šembrani oslovski kašelj se hitro širi šémbrano prisl.: šembrano dolgo te ni bilo
  11.      šémica  -e ž (ẹ́) manjšalnica od šema: pred vrati so stale tri šemice / ti si pa res prava šemica
  12.      šémiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) oblačiti v (pustno) šemo: šemiti otroka; šemiti se za pusta // slabš. neprimerno, smešno oblačiti: nikar tako ne šemi otroka; zakaj se tako šemiš
  13.      šémljenje  -a s (ẹ́) glagolnik od šemiti: šemljenje otrok za pusta
  14.      šempétrski  tudi šempêtrski -a -o [šem in šǝm] prid. (ẹ́; é) nanašajoč se na Šempeter: šempetrske hiše / zaprt je bil v šempetrski kasarni v vojašnici v Ljubljani, v kateri so bili med okupacijo zapori
  15.      šémski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na šeme: šemski sprevod / šemski liki
  16.      šèn  šêna m ( é) med. nalezljivo vnetje kože, ki ga povzročajo streptokoki: zdravljenje šena
  17.      šenílja  -e ž () tekst. mehka, dlakasta preja, navadno iz bombažnih vlaken: šenilja in organzin // tkanina z votkom iz te preje
  18.      šénk  in šènk šénka in šènk šênka m (ẹ̑; ẹ́; é) nižje pog. dar, darilo: dati šenk / dobiti kaj za šenk
  19.      šénkati  -am dov. (ẹ̄) nižje pog. podariti, pokloniti: šenkal mu je srajco / profesor mu je dobro oceno šenkal
  20.      šènt  šénta in šênta m ( ẹ́, é) 1. evfem. hudič: šent ga je zmamil; živ je kakor šent / kot kletvica šent! ti šent ti 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža odklonilen odnos do osebe ali stvari, ki jo določa navadno prilastek: bomo videli, kaj si bo ta šent še izmislil / doma ima vsega šenta vse mogoče stvari 3. ekspr., v medmetni rabi izraža a) podkrepitev trditve: ni šent, da bi tega ne uredili b) začudenje: šent, kako si suh c) močno čustveno prizadetost: šent ga vedi, zakaj nas tako žali č) jezo, nejevoljo nad kom: da bi te šent šénta in šênta pog., ekspr.: kaj, šenta, si mu storil
  21.      šéntaj  -te medm. (ẹ̄) star. izraža podkrepitev trditve: šentaj, to pa ni slabo; šentajte no
  22.      šéntan  -a -o prid. (ẹ̄) star. presnet, šmentan: šentana ženska / kot kletvica šentana reč, zdaj pa imamo šéntano prisl.: to je šentano drago
  23.      šentflorjánski  -a -o [šen in šǝn] prid. () iron., v zvezi dolina šentflorjanska dežela z licemerskimi, nekulturnimi prebivalci, razmerami: Preveč je namreč hlapcev in tlačanov, preveč jih je v dolini šentflorjanski! (I. Cankar)
  24.      šentflorjánstvo  -a [šen in šǝn] s () lastnosti, kakršne so imeli prebivalci Cankarjeve doline šentflorjanske: pisatelj biča šentflorjanstvo
  25.      šentjákobica  -e [šen in šǝn] ž () nar. hruška, ki dozori konec meseca julija: obirati šentjakobice

   689 714 739 764 789 814 839 864 889 914  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA