Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Se (8.114-8.138) 
- cókla -e ž (ọ̑) 1. zavora, ki je obešena na verigo in se vtakne pod kolo: podložiti coklo; pren., ekspr. ti si mu za coklo; cokla napredka 2. nav. mn. obuvalo z lesenim podplatom: obuti cokle; klopotati s coklami; nerodne cokle ◊ žel. zavorna cokla cokli podobna priprava za ustavljanje voz pri premikanju ♪
- cóklarski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na coklarje ali cokle: coklarski mojster / ekspr. to coklarsko ime nerodno, nenavadno ♪
- cokotáti -ám nedov. (á ȃ) dajati tleskajoče, zamolkle glasove: deževni curki cokotajo / cokotal sem po kamenju ♪
- cól 2 -a m (ọ̑) nar. cola: Stala si sredi sobe, jaz pa sem te meril s coli, in ves čas govoril mrmraje: Še tri cole mora zrasti, samo še tri (M. Kranjec) ♪
- cólski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na colo: colska deska / colski merski sistem ♦ strojn. colski navoji navoji, pri katerih so mere izražene v angleških colah ♪
- commédia dell'árte commédie dell'árte [komedia del-] ž (ẹ́-ȃ) gled. italijanska veseloigra 16. stoletja z ustaljenimi tipi in z improviziranim besedilom ♪
- cóna -e ž (ọ̑) zaključeno ozemlje zlasti glede na kako dejavnost, namembnost; predel, področje: načrt o brezatomski coni; obmejna cona; razdeliti zasedeno ozemlje na okupacijske cone / eksploatacijska cona rudnika; operativna cona področje vojaških operacij / po drugi svetovni vojni cona A Svobodnega tržaškega ozemlja; pren. to vprašanje zajema vse kulturne cone: umetnost, filozofijo, znanost ♦ ekon. prosta carinska cona del pristanišča, ki je odprt za mednarodni promet in v katerem veljajo razne olajšave ♪
- cónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na cono: conska meja ◊ šah. conski turnir turnir za prvenstvo vsake cone v predtekmovanju za svetovno prvenstvo; šport. conska liga liga, ki združuje tekmovalna moštva določenega področja; conska obramba obramba, pri kateri brani vse moštvo določen prostor ♪
- còp medm. (ȍ) posnema zamolkel, odsekan glas pri hoji: hodil je s težkimi nogami: cop, cop; cop cop cop, teka otrok po sobi ♪
- copáta -e ž (ȃ) nav. mn. udobno obuvalo, navadno za doma: natakniti tople copate; gumijaste, klobučevinaste copate / kopalne, telovadne copate ∙ iron. žena ima moža pod copato mu ukazuje // nav. ed., iron. mož, ki se v vsem podreja ženi: v službi so se ga bali, doma pa je bil copata ♪
- copátar -ja m (ȃ) 1. izdelovalec copat: copatarji prodajajo na sejmu svoje izdelke // mož, ki se v vsem podreja ženi; copata: doma je velik copatar 2. ekspr. žival s širokimi, mehkimi šapami, zlasti medved ♪
- copátarski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na copatarje: copatarsko orodje / copatarsko vedenje moža ♪
- copátast -a -o prid. (ȃ) podoben copatam: copatast čevelj / ekspr. njegovi copatasti koraki so drseli po veži ♪
- cóper -pra m (ọ̑) pog. čar, čarovnija: pozna vseh vrst stare copre ♪
- copolòp -ópa in -ôpa m (ȍ ọ́, ó) ekspr., redko kar se nerodno premika: gre kakor težek copolop ♪
- copotáti -ám nedov. (á ȃ) plosko stopati, da se sliši glas cop: medved copota; copotati z bosimi nogami po veži // plosko, zamolklo udarjati ob tla: cokle copotajo po mokrem tlaku ♪
- cópranje -a s (ọ̑) glagolnik od coprati: obdolžiti koga copranja; ukvarjati se s copranjem ♪
- cóprati -am nedov. (ọ̑) pog. čarati: mislili so, da zna coprati / ekspr. vse mu gre po sreči, menda copra ♪
- cóprnica -e ž (ọ̑) 1. pog. čarovnica: verjeli so v coprnice; coprnice so se vračale s Kleka 2. slabš. grda, hudobna ženska, navadno stara: bila je koščena coprnica sumljive preteklosti / tista coprnica ga je čisto zmešala / kot psovka odpri, coprnica grda ♪
- coprníja -e ž (ȋ) pog. čarovnija: uganjati coprnije / ekspr. vse tvoje coprnije ne bodo nič zalegle zvijačna prizadevanja ♪
- corrigénda -génd [kori-] s mn. (ẹ̑) tisk. seznam tiskarskih ali avtorjevih napak z ustreznimi spremembami; popravki ♪
- coupé in kupé -ja [ku-] m (ẹ̑) osebni avtomobil, ki ima proti zadnjemu delu zelo znižano karoserijo: nesrečo je zakrivil voznik coupeja; neskl. pril.: karoserija za coupe izvedbo ♪
- crédo tudi krédo -a [kre-] m (ẹ̑) 1. rel. latinska molitev pri maši z začetkom: Credo: duhovnik moli credo ∙ prišel sem med umetnike kot Pilat v credo brez zaslug, slučajno 2. knjiž., navadno s prilastkom načela, nazori, prepričanje: izpovedati svoj življenjski credo / estetski, politični, umetniški credo ♪
- crénsa -e ž (ẹ̑) nar. grm ali drevo z dišečimi belimi cveti v visečih grozdih; čremsa ♪
- crescéndo [krešendo] prisl. (ẹ̑) muz., označba za jakost izvajanja čedalje močneje: igrati crescendo crescéndo -a m postopno naraščanje jakosti: njen glas se odlikuje v crescendih; pren. oglušljivi crescendo siren; crescendo čustev, dogodkov ♪
7.989 8.014 8.039 8.064 8.089 8.114 8.139 8.164 8.189 8.214