Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Se (8.076-8.100) 
- cmérast in cmêrast -a -o prid. (ẹ̄; ȇ) ekspr. ki se (rad) joka: kako si cmerast; cmera cmerasta / cmerasti glasovi otrok ♪
- cmeràv -áva -o in cmérav -a -o prid. (ȁ á; ẹ́) nav. ekspr. ki se (rad) joka: cmerav človek, otrok; cmerava ženska / cmerave besede zaljubljencev pretirano čustvene, prijazne cmerávo tudi cméravo prisl.: cmeravo govoriti ♪
- cméravec in cmerávec -vca m (ẹ́; ȃ) ekspr. kdor se (rad) joka: cmeravec se duši v solzah // slabš. malodušen, črnogled, neodločen človek: bodi možak, ne pa cmeravec ♪
- cméravka in cmerávka -e ž (ẹ́; ȃ) ekspr. ženska, ki se (rada) joka: zmerom je bila cmeravka ♪
- cmerávost in cméravost -i ž (á; ẹ́) lastnost cmeravega človeka: ti dečki so mi všeč, ker ne poznajo cmeravosti ♪
- cmérda -e ž (ẹ̑) nar., slabš. kdor se (rad) joka; cmera: prava cmerda si // cmerjenje: ali je zato treba take cmerde in stokanja ♪
- cmérga in cmêrga -e ž (ẹ̑; ȇ) nar., slabš. kdor se (rad) joka; cmera: seveda te boli, ker si taka cmerga // cmerjenje: s cmergo pri materi vse doseže ♪
- cmérglja in cmêrglja -e ž (ẹ̑; ȇ) nar. gorenjsko, slabš. malodušen, črnogled, neodločen človek; cmera: ravnaj kot mož, ne kot cmerglja ♪
- cmeríka -e ž (í) slabš. kdor se (rad) joka: kdo se bo družil s tako cmeriko ◊ bot. jesenski podlesek ♪
- cmeríkavec -vca m (í) ekspr. kdor se (rad) joka: vedno se cmeri ta cmerikavec ♪
- cmeríkavost -i ž (í) lastnost cmeravega človeka: s svojo cmerikavostjo je bil vsem zoprn ♪
- cmérjenje -a s (ẹ́) glagolnik od cmeriti se: iz množice je bilo slišati posamezno cmerjenje in pridušen jok / dovolj mi je tvojega vzdihovanja in cmerjenja ♪
- cmerljív -a -o prid. (ȋ í) ekspr. ki se (rad) joka: cmerljiv otrok / biti cmerljive narave ♪
- cmerljívec -vca m (ȋ) ekspr. kdor se (rad) joka: ker je bil vesele narave, ni maral cmerljivcev ♪
- cmévkati -am nedov. (ẹ̑) oglašati se s kratkimi, visokimi glasovi, navadno tožečimi: otrok šibko cmevka / pes boječe cmevka // slabš. govoriti, pripovedovati: kaj cmevkaš? cmevkajóč -a -e: cmevkajoče besede ♪
- cmévkniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) oglasiti se s kratkim, visokim glasom, navadno tožečim: psiček je cmevknil in zbežal / slabš. pošteno ga je bolelo, pa ni niti cmevknil ♪
- cmíhavec -vca m (í) ekspr. kdor se (rad) cmiha ♪
- cmizéti -ím nedov. (ẹ́ í) nar. zahodno cediti se, cizeti: voda cmizi po kolesnicah ♪
- cmôček -čka m (ō) manjšalnica od cmok: k mesni omaki so servirali cmočke ♪
- cmòk cmôka m (ȍ ó) 1. nav. mn. kuhana močnata jed kepaste oblike: češpljevi, krompirjevi, kruhovi cmoki; srna v omaki s cmoki; rejen ko cmok 2. šalj. glas, kakršen nastane pri poljubu: poljubila sta se s cmokom // poljub: na usta ji je pritisnil krepek cmok ♪
- cmòk medm. (ȍ) posnema zamolkel glas pri udarcu, padcu: od vsake strani ga je, cmok, po licu; zdrsne in cmok v vodo // šalj. posnema glas pri poljubu: potegne jo k sebi in ji, cmok, da poljub ♪
- cmokánje -a s (ȃ) glagolnik od cmokati: odvadi se že enkrat cmokanja pri jedi / sliši se cmokanje čevljev, ki se ugrezajo v razmočeno ilovico / cmokanje zaljubljencev ♪
- cmôkast -a -o prid. (ó) 1. ki se sprijema (v kepe, cmoke): cmokasta ilovica; tam zemlja ni rahla, ampak cmokasta 2. ekspr. zaradi cmokanja težko razumljiv: cmokasta govorica / odgovoril je s cmokastim glasom ♪
- cmokáti -ám nedov. (á ȃ) 1. z ustnicami in z jezikom dajati nizke, nezveneče glasove: jej lepo in ne cmokaj! cmokati od, iz poželjivosti; glasno cmokati 2. dajati cmokanju podobne glasove: blato mu cmoka pod nogami; gumijasti podplati cmokajo po mokrem tlaku; brezoseb. v čevljih mu je kar cmokalo / kopači cmokajo po strugi 3. preh., pog., šalj. glasno poljubljati: cmokal me je po licu cmokáje: cmokaje prežvekovati cmokajóč -a -e: cmokajoč z ustnicami in z jezikom; cmokajoč poljub ♪
- cmokàv -áva -o prid. (ȁ á) tak, pri katerem se sliši cmokanje: cmokav glas / cmokavi koraki po blatu ♪
7.951 7.976 8.001 8.026 8.051 8.076 8.101 8.126 8.151 8.176 
