Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (7.989-8.013)



  1.      cínik  -a m (í) 1. ciničen človek: postal je popoln cinik; imajo ga za cinika / ekspr.: ti si cinik; ne bodi tak cinik 2. filoz. pristaš filozofske smeri po Sokratu, ki se je zavzemala za skromno in asketsko življenje; kinik: grški ciniki
  2.      cinízem  -zma m () ciničen odnos do česa: govoriti z rahlim cinizmom; s svojim cinizmom podira naše delo; brezobziren cinizem; to je višek cinizma
  3.      cinkográf  -a m () tisk. izdelovalec klišejev; kemigraf
  4.      cinkografíja  -e ž () 1. tisk. obdelava cinkove plošče ali drugega materiala z jedkimi kemikalijami, da nastane kliše; kemigrafija 2. um. grafična tehnika, pri kateri se risba na cinkovo ploščo odtiskuje s ploskim tiskom: razvoj cinkografije // odtis v tej tehniki
  5.      cinkográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na cinkografijo: cinkografski material
  6.      cínkov  -a -o prid. () nanašajoč se na cink: cinkova ruda / cinkova pločevina / cinkova bela barva oljnata bela barva iz cinkovega belila; cinkovo belilo iz cinka pridobljen bel prah za oljnato belo barvomin. cinkova svetlica najvažnejša cinkova rudnina; tisk. cinkova plošča plošča za ofsetni tisk
  7.      cinóbrov  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na cinober: cinobrova ruda / cinobrova barva cinóbrovo prisl.: cinobrovo rdeči žarki zahajajočega sonca
  8.      cinóbrski  -a -o prid. (ọ́) po barvi podoben cinobru: prebarvati pročelje hiše s cinobrsko in rumeno barvo
  9.      cínov  -a -o prid. () nanašajoč se na cin; kositrn, kositrov: cinova ruda; cinove spojine / cinova skleda / cinova kuga razpadanje cina v prah
  10.      cionístičen  in sionístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na cioniste ali cionizem: cionistične organizacije
  11.      cípa 1 -e ž (í) pog., slabš. vlačuga, prostitutka: to je čisto navadna, prava cipa; postala je cipa; hodi k cipam; vojaška cipa / zdaj sem ti zoprna, zdaj sem ti cipa / kot psovka cipa nesramna
  12.      cíparski  -a -o prid. () nanašajoč se na cipa1: ima ciparski izraz na obrazu / ciparska kavarna
  13.      cíper  -pra m () bot. visoka rastlina z rdečimi cveti, ki raste po gozdovih in posekah; trodljivka
  14.      cípica  -e ž (í) manjšalnica od cipa1: ne misli, da sem kaka cipica; mladoletna vojaška cipica; obnaša se kakor cipica
  15.      cípkati  -am nedov. () oglašati se z glasom cip: sinice cipkajo po drevju cipkajóč -a -e: škrjanček se oglaša s cipkajočim glasom
  16.      ciprésa  -e ž (ẹ̑) sredozemsko iglasto drevo stožčaste ali piramidaste oblike: cipresa ob grobu; gaj cipres in pinij ♦ vrtn. neprava cipresa cipresi podobno drevo, po izvoru iz Severne Amerike in vzhodne Azije, Chamaecyparis Lawsoniana
  17.      ciprésov  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na cipreso: cipresov les / cipresov gaj
  18.      cíprje  -a s () bot., navadno v zvezi ozkolistno ciprje visoka rastlina gozdnih posek s suličastimi listi in temno rdečimi cveti, Chamaenerion angustifolium: razsežne poseke je pregrnilo visoko rdeče ciprje
  19.      cípro  -a m () agr. visoki fižol boljše sorte
  20.      cíproš  -a m () nar. ciprje: Ko ciproš zacveti, so naše frate rdeče (J. Glazer)
  21.      cíprski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na Ciper: ciprski politični problemi / ciprsko vino ♦ zool. ciprska čebela čebela rumene barve, Apis mellifica cypria
  22.      círculus vitiósus  círculusa vitiósusa [cirkulus viciozus] m (-ọ̑) knjiž. proces, pojav, pri katerem posledice rodijo nove vzroke, začarani krog: izmotati se iz circulusa vitiosusa; brezupen circulus vitiosus
  23.      cirílmetódijski  -a -o prid. (-ọ́) nanašajoč se na slovanska apostola Cirila in Metoda: cirilmetodijske ideje / cirilmetodijske šole nekdaj šole, ki jih je ustanavljala narodnoobrambna Družba sv. Cirila in Metoda; cirilmetodijsko obdobje druga polovica 9. stoletja / Cirilmetodijsko društvo katoliških duhovnikov
  24.      cirílski  -a -o prid. () nanašajoč se na cirilico: cirilske črke; cirilska pisava / cerkvenoslovanski cirilski spomeniki
  25.      církas  -a m () tekst. vezava, ki daje tkanini poševne črte: tkati v cirkasu // tkanina, navadno volnena, v tej vezavi

   7.864 7.889 7.914 7.939 7.964 7.989 8.014 8.039 8.064 8.089  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA