Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (7.901-7.925)



  1.      cevozóbec  -bca m (ọ̑) zool. afriški sesalec s cevastim rilcem, ki se hrani s termiti, Orycteropus
  2.      cezéti  -ím [tudi cǝz] nedov., cêzi tudi cezì (ẹ́ í) zelo počasi in v majhnih količinah teči: voda ne cezi več; brezoseb. iz rane je spet pričelo cezeti; pren. dnevi cezijo počasi
  3.      chárleston  in čárlston -a [čarls-] m () hiter ples v dvodobnem taktu, po izvoru iz Severne Amerike: plesati charleston // skladba za ta ples: igrati charleston
  4.      chartístičen  tudi čartístičen -čna -o [čar-] prid. (í) nanašajoč se na chartiste ali chartizem: chartistične tendence; chartistično gibanje
  5.      chartízem  tudi čartízem -zma [čar-] m () zgod. angleško demokratično delavsko in drobnoburžoazno gibanje v prvi polovici 19. stoletja
  6.      chêrry  -ja [šeri tudi čeri] m () 1. desertno češnjevo vino: naročil si je kozarec cherryja 2. pog. cherry brandy: rad pije cherry; neskl. pril.: cherry vino
  7.      cherry brandy  cherry brandyja [šêribrêndi in šêribréndi tudi čêribrêndi tudi čêribréndi] m (-; -ẹ̑) žganje ali liker iz češenj ali višenj
  8.      cheviot  gl. ševiot
  9.      chevrolét  -a [ševrolet -a in ševrole -ja] m (ẹ̑) velik osebni avtomobil ameriške tovarne General Motors: pripeljal se je s črnim chevroletom
  10.      chiánti  tudi kjánti -ja [kja-] m () trpko italijansko rdeče vino: s seboj je imel dve steklenici chiantija
  11.        medm. () posnema glas sinice ali nekaterih drugih ptic: ci ci, se oglaša sinica
  12.      ciacóna  in ciaccóna -e [čako-] ž (ọ̑) muz. instrumentalna skladba v obliki variacij na ponavljajočo se basovsko temo
  13.      ciankálij  -a m (á) kem. kalijev cianid: zastrupiti se s ciankalijem
  14.      ciánov  -a -o prid. () nanašajoč se na cian: cianova kislina; cianov vodik cianovodik / na železniški postaji je tudi cianova celica prostor za razkuževanje sadja s cianom
  15.      cíbet  -a m () močno dišeči izloček žleze ob zadnjični odprtini cibetovke
  16.      cíbka  -e ž () nar., ljubk. kokoš: okrog gospodinje se gnetejo cibke, račke, petelini in purani
  17.      cícanje  -a s () nar. oglašanje ptic z glasom ci: Tedaj pridejo s severa divje race in gosi. Prvi večeri so polni njihovega cicanja po zraku (M. Kranjec)
  18.      cicerónski  -a -o [čiče-] prid. (ọ̑) nanašajoč se na cicerone: ciceronska vodstva po muzejskih razstavah / ciceronska gostobesednost
  19.      cíciban  -a m () ekspr. predšolski otrok: radijska ura za cicibane / knjižico bodo brali predvsem cicibani učenci prvih razredov osnovne šole
  20.      cicifúj  medm. () posnema petje sinice: cicifuj, cicifuj, poje z drevesa; sam.: danes se nisem umil še, fej, fuj, danes sem res Cicifuj! (O. Župančič) umazanček, pacek
  21.      cicirí  medm. () posnema glas gozdnega jereba: gozdni jereb se je oglasil s svojim prijetnim ciciri / ciciricí
  22.      ciciríkati  -am nedov. () oglašati se z glasom ciciri: gozdni jereb cicirika / ptički cicirikajo
  23.      cífra  -e ž () 1. pog., ekspr. številka ali število: še ponoči mi ne gredo te cifre iz glave ♦ mat. posamezen znak v številki 2. žarg., pri žrebanju s kovancem obrnitev kovanca s številko navzgor: če bo cifra, greva v kino, če bo mož, bova pa študirala / kadarkoli so vrgli, mu je padla cifra
  24.      cífrast  -a -o prid. () star. okrašen, olepšan: cifrasti robci / imela je zelo cifrasto ime nenaravno, izumetničeno cífrasto prisl.: cifrasto govoriti
  25.      cífrati  -am nedov. () star. krasiti, lepšati: cifrati rob pri prtu / ženske se rade cifrajo lepšajo, lepotičijo

   7.776 7.801 7.826 7.851 7.876 7.901 7.926 7.951 7.976 8.001  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA