Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (7.814-7.838)


  1.      cénter  in cênter -tra m (ẹ̄; ē) 1. kraj, ki je enako oddaljen od obrobij; sredina, središče: stanovati v centru (mesta); publ. iščem sobo v strogem centru / občina Ljubljana-Center; pren. biti v centru pozornosti 2. s prilastkom kraj, prostor, kjer je osredotočena določena dejavnost, središče: ogledati si pomembnejše gospodarske, industrijske centre države; kulturni, športni center / družbeni center del naselja z objekti za politično, kulturno-prosvetno in zabavno dejavnost // ustanova, ki usmerja in vodi določeno dejavnost: izobraževalni center; šolski center za kovinsko stroko; center za napredek gospodinjstva 3. polit. sredinska skupina v parlamentu: ameriški demokratični center; vlada italijanskega levega centra 4. šport. sredinski igralec pri košarki: prvi center ni dosegel niti enega koša ◊ anat. možganski centri; voj. center srednji del bojne črte ♪
  2.      centézim  -a [če- in ce-] m (ẹ̑) stotina italijanske lire: deset centezimov ♪
  3.      centezimálen  -lna -o prid. (ȃ) ki temelji na delitvi enote na sto delov, stotinski: centezimalni sestav / centezimalna tehtnica tehtnica, s katero se tehta breme s stokrat lažjimi utežmi ♪
  4.      centím  -a m (ȋ) francoski, belgijski ali švicarski kovanec z vrednostjo ene stotine franka: prodajati po trideset centimov ♪
  5.      céntiméter  -tra m (ẹ̑-ẹ̄) 1. dolžinska mera, stotina metra: nekaj centimetrov oddaljen; pet centimetrov [5 cm] dolga rana / kubični, kvadratni centimeter / ekspr. tudi za centimeter se ni premaknil prav nič 2. trak za merjenje z označenimi centimetri, dolg 1,5 m: šivilja si je obesila centimeter okrog vratu ♪
  6.      centrála  -e ž (ȃ) 1. vodilno upravno ali poslovno središče: centrala je izdala okrožnico; podružnice so slabo povezane s centralo; sedež centrale 2. posredovalna naprava za vzpostavljanje zvez med telefonskimi ali telegrafskimi vodi: poklicati centralo; telefonska, telegrafska centrala; hišna, zasebna centrala; centrala za medkrajevni promet 3. pog., s prilastkom objekt z napravami za proizvajanje električne energije; elektrarna ♪
  7.      centralístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na centralizem: centralistična država; centralistično vodstvo / centralistična miselnost ♪
  8.      centralízem  -zma m (ȋ) sistem centraliziranega upravljanja: uvajati centralizem ♦ polit. demokratični centralizem; državni centralizem // slabš. uveljavljanje centralistične miselnosti: tega centralizma mora biti enkrat konec ♪
  9.      centrálno...  prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na osrednji del, središče: centralnoalpski, centralnoazijski ♪
  10.      centrifúga  -e ž (ȗ) 1. teh. priprava za ločevanje snovi različne gostote: mleko posneti s centrifugo; sadna centrifuga; centrifuga za izločanje medu iz satja 2. priprava za ožemanje in sušenje: dati perilo v centrifugo ♪
  11.      centrifugálen  -lna -o prid. (ȃ) fiz. ki se giblje ali povzroča gibanje proč od središča, sredobežen: centrifugalni pospešek; centrifugalna sila // teh. ki deluje na principu centrifugalne sile: centrifugalni ožemalnik; centrifugalni regulator pare; centrifugalna črpalka ◊ anat. centrifugalni živci živci, ki vodijo vzburjenje od osrednjega živčevja ♪
  12.      centripetálen  -lna -o prid. (ȃ) fiz. ki se giblje ali povzroča gibanje proti središču, sredotežen: centripetalni pospešek; centripetalna sila ◊ anat. centripetalni živci živci, ki vodijo vzburjenje v osrednje živčevje ♪
  13.      centríren  -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na centriranje: centrirni obroč, rob ♪
  14.      céntrum  -a m (ẹ̑) redko center, središče: napotil se je v centrum mesta ♪
  15.      cénzorski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na cenzorje: opravljati cenzorsko službo; cenzorska strogost / ekspr. urednik je precej uporabljal cenzorske škarje mnogo popravljal, krajšal ♪
  16.      cenzúra  -e ž (ȗ) uradno pregledovanje javnosti namenjenih del: opravljati cenzuro; dati, poslati članek, rokopis v cenzuro; pog. ne vem, če bo šel spis skozi cenzuro če ga bo cenzura odobrila; filmska cenzura; preventivna cenzura časopisov; uvedba cenzure nad radiom in televizijo / pisemska cenzura // urad za tako pregledovanje: biti v službi pri cenzuri / cenzura je članek zavrnila ◊ rel. cerkvena poboljševalna kazen ♪
  17.      cenzúren  -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na cenzuro: cenzurni predpisi; cenzurni urad / cenzurni rokopis ♪
  18.      cenzúrka  -e ž (ȗ) žarg., film. filmska predstava za izbran krog ljudi, da se oceni primernost filma ♪
  19.      cép  -a m, mn. tudi cepóvi, tož. mn. tudi cepé, im. dv. tudi cepá (ẹ̑) 1. del cepca, s katerim se udarja: privezati nov cep; les za cepe / redko ves dan je vihtel cep cepec 2. redko enoletni poganjek, s katerim se cepi; cepič: cep se je prijel; narezati češnjevih cepov // cepljenka, cepljenec: zajec dela škodo na cepih 3. zastar. debela palica, gorjača: z železom okovani cepi 4. ed., star. precep: ujeti gada v cep ● star. v dva cepa govoriti dvoumno; star. majati se v dva cepa na levo in desno; star. znal je žvižgati v dva cepa dvoglasno ♪
  20.      cép  -í ž, daj., mest. ed. cépi (ẹ̑) nav. mn. 1. preprosto orodje za ročno mlačev; cepec: vzel je svoje cepi in odšel v skedenj; tam mlatijo še s cepmi 2. enoletni poganjek, s katerim se cepi; cepič: cepi plemenitih jablan ♪
  21.      cépati  -am tudi cêpati -am nedov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) 1. v presledkih slišno, plosko padati: kaplje cepajo od vej; kepe snega cepajo z dreves; sadje cepa na tla // ekspr. večkrat zgruditi se, padati: borci so od utrujenosti cepali v sneg 2. ekspr. trumoma umirati, poginjati: prebivalstvo je cepalo od lakote; živina mu cepa; ljudje so cepali kakor muhe 3. pog. v presledkih drug za drugim prihajati: ljudje so polagoma začeli cepati v dvorano ● žarg., šol. študentje kar po vrsti cepajo pri izpitih jih ne opravijo ♪
  22.      cépec  -pca m (ẹ́) 1. preprosto orodje za ročno mlačev: mlatiti s cepci; pokanje cepcev na skednjih // redko del cepca, s katerim se udarja; cep: cepec z grčasto bunko 2. zastar. debela palica, gorjača: opiral se je na okovan cepec 3. ekspr. neolikan ali omejen človek: pa si res pravi cepec; vede se kot teleban in cepec / in jaz, cepec, sem mu verjel / kot psovka: kam pa rineš, cepec; cepec neumni ● ekspr. končati prepir s cepcem surovo, neotesano ♪
  23.      cépek  -pka m (ẹ̑) redko enoletni poganjek, s katerim se cepi; cepič ♪
  24.      cépek  -pka -o prid. (ẹ́) ki se da cepiti, klati; cepljiv: cepek les ♪
  25.      cepèr  -éra in -êra m (ȅ ẹ́, é) star. trohica, betvica: od njega ne boš dobil niti cepera; pokradli so mi vse do zadnjega cepera ♪

   7.689 7.714 7.739 7.764 7.789 7.814 7.839 7.864 7.889 7.914  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA