Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (7.751-7.775)



  1.      cebníti  in cèbniti -em [cǝb] dov. ( ǝ̀ ǝ̏) nar. zahodno brcniti: kljuse je cebnilo fanta; cebnila je v vedro / cebnil je poleno izpod nog cebníti se in cèbniti se zadeti se, spotakniti se: cebnila se je ob kamen in zajavkala
  2.      cécati  -am nedov. (ẹ̑) nar. vzhodno sesati: dete, tele ceca
  3.      cecátnik  -a m () nar. vzhodno mladič, ki še sesa
  4.      cécek  -cka m (ẹ̑) nar. vzhodno pigmentirani vrh dojke; bradavica: držati dete pri cecku // sesek: teleti vlečeta iz ceckov mleko
  5.      cécelj  -clja m (ẹ́) nar. vzhodno jezičasti podaljšek mehkega neba; jeziček: zakriči, da se mu cecelj vidi
  6.      cecilijánski  -a -o prid. () nanašajoč se na cecilijanstvo: cecilijansko gibanje, petje
  7.      cécniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) nar. gorenjsko klecniti, omahniti, zdrkniti: starec je utrujeno cecnil na klop; mlaj se je začel dvigati in kmalu je cecnil v jamo
  8.      cedènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) jur. upnik, ki prenese svojo terjatev na drugo osebo, odstopnik (terjatve)
  9.      cedíka  -e ž (í) snov, ki se izceja iz dreves: v gozdu diši po cediki
  10.      cedílen  -lna -o prid. () ki se rabi za precejanje: cedilna mrežica, priprava
  11.      cedírati  -am dov. in nedov. () jur. prenesti terjatev na drugo osebo, odstopiti (terjatev)
  12.      cedíti  -ím nedov., cêdi in cédi; cejèn ( í) 1. pretakati skozi cedilo; precejati: cediti mleko; pren. bleda svetloba se je cedila skozi zamazana okna 2. po malem izločati: polž cedi sline; smreke cedijo smolo; mokra drva se cedijo v peči; ekspr. smokve se kar cedijo od soka ● ekspr. leno cediti besede skozi zobe zelo počasi govoriti; redko naroči si vina in ga počasi cedi pije; ekspr. ti si dobil vse, mi pa lepo sline cedimo si zaman želimo; pog., ekspr. kako jo cedi za nami teče cedíti se zelo počasi in v majhnih količinah teči: dojenčku se cedijo sline po bradi; gnoj se cedi iz rane; kri se mu cedi po licu / ekspr. dež se cedi iz oblakov; brezoseb. od streh se je cedilo ● ekspr. tam se cedi med in mleko je vsega dovolj; je zelo dobro; ekspr. sline se mu cedijo po klobasi zelo si je želi; ekspr. vino se je kar cedilo od miz bilo ga je v izobilju; ekspr. kar cedi se od prijaznosti je pretirano prijazen cedèč -éča -e: cedeča se smola
  13.      cedljív  -a -o prid. ( í) ki se da cediti: cedljive snovi
  14.      cédra  -e ž (ẹ̑) vedno zeleno, macesnu podobno drevo s trpežnim lesom: šelestenje ceder ♦ bot. himalajska, libanonska cedra
  15.      cefráti  -ám [cef in cǝf] nedov.) trgati na koščke, nitke: živčno je cefrala rob predpasnika; obleka se na rokavih že cefra / krogle so cefrale listje; pren. burja cefra oblake; megla se cefra v krpe ♦ les. cefrati les drobiti ga v vlakna; defibrirati
  16.      céh  -a m (ẹ̑ ẹ̄) nekdaj stanovska organizacija obrtnikov iste stroke: sprejeli so ga v ceh; združevati se v cehe; čevljarski ceh // slabš. skupina ljudi istega poklica z enakimi interesi: filmski, novinarski ceh
  17.      céha 1 -e ž (ẹ̄) pog. znesek, ki se plača v gostilni, zlasti za pijačo; zapitek: danes plačam ceho jaz / vrača se od cehe popivanja, veseljačenjapog. zmeraj plačuje ceho za druge trpi (škodo) zaradi drugih
  18.      céhati  -am nedov. (ẹ̄) pog. popivati, veseljačiti: po cele noči je cehal
  19.      céhovski  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na ceh: cehovski mojster; cehovski privilegiji; razvoj cehovskih organizacij; cehovska proizvodnja / cehovsko znamenje; cehovsko-fevdalni sistem / cehovska miselnost
  20.      céhovstvo  -a s (ẹ̄) nekdaj organizacija in delovanje cehov: ta kraj je bil dolgo središče cehovstva; zgodovina cehovstva // slabš. cehovska miselnost: treba se je otresti cehovstva
  21.      cèk  céka m ( ẹ̄) nar. klòp: Vsaka druga beseda mu je kletev, bogoskrunstvo in otrok se take reči primejo ko cek (Prežihov)
  22.      cekájevski  -a -o prid. () pog. nanašajoč se na centralni komite: cekajevski funkcionar
  23.      ceketáti  -ám in -éčem nedov., ẹ́) oglašati se z glasom ck: srake ceketajo // slabš. mnogo, hrupno govoriti: sosede so ceketale ves dan
  24.      cekínast  -a -o prid. () ekspr. po barvi in sijaju podoben cekinu: cekinasta kaplja; čaša cekinastega vina cekínasto prisl.: vino se cekinasto lesketa na mizi
  25.      cél  -a -o tudi -ó [ce] prid. (ẹ̑ ẹ́) 1. ki ni razdeljen na kose, dele: na policah so ležali celi in razrezani hlebci; skleda celega krompirja; vlaganje celih kumaric // ki še ni načet: kolač je še cel, ga še niso pokusili; sod je še cel; naše zaloge so cele // ki ni poškodovan: pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela; cela in obtolčena posoda / cela žoga nepreluknjana, nepredrta; srajca je še cela ni še nič raztrgana / stopiti v cel sneg nepregažen, neprehojen; pog. iz tepeža je prišel cel brez ran, poškodb 2. ki predstavlja glede na določeno količino ali obseg polno mero: ta mesec ni dobil cele plače; otrokom ne dajo cele porcije hrane; popil je celo skodelico mleka / plačati je moral celo karto / ura bije cele ure in četrti / cel grunt nekdaj posestvo, ki obsega približno 15—20 ha // ki zajema določeno stvar v njenem polnem obsegu: prebral je celo knjigo; poslikal je celo steno; celo popoldne je ležal; s celim telesom se je nagnil skozi okno / novica se je razširila po celi deželi; celo življenje je pridno delal; pog. babnica je celo vožnjo klepetala med vso vožnjo; po cele noči je kvartal in popival / ekspr.: cel svet že to ve vsi ljudje; cela vas se mu smeje vsi vaščani 3. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: dobil je cel kup pisem; na semenj so gnali cele črede živine; za celo glavo je višji od tebe; celo uro, večnost te že čakam; cela vrsta problemov je ostala nerešena; tako sem lačen, da bi pojedel celega vola // omejuje pomen samostalnika, na katerega se veže: saj si že cel mož; postal je cel umetnik; kmalu bo cela gospodična; pripravili so nam celo gostijo; pog. iz te malenkosti je nastala cela afera // poudarja majhno količino: cele tri dinarje je vredno; prijavilo se je celih pet ljudi; na razpolago imam celi dve minuti ● ekspr. biti cel človek moralno neoporečen, dosleden človek; to delo zahteva celega človeka vse človekove fizične in umske sposobnosti; pog., ekspr. tam je cel hudič godijo se neprijetne, težke reči; ekspr. sin je cel oče zelo mu je podoben; ekspr. tega ne dam za cel svet sploh ne, pod nobenim pogojem; ekspr. propadli so na celi črti popolnoma, v celoti; pog., ekspr. odnesti celo glavo, celo kožo nepoškodovan priti iz tepeža, boja; ekspr. naredi tako, da bo volk sit in koza cela da bo prav za obe stranibot. celi list list, pri katerem listna ploskev ni razdeljena; mat. celo število število, ki nima delov enote; muz. celi ton interval velike sekunde; šport. osvojiti celo točko; tisk. knjiga je vezana v celo platno, celo usnje ima platnen, usnjen ovitek céli -a -o sam.: zastar. dobil ga je do celega na svojo stran popolnoma, docela; gaziti na celo, v celo, po celem po nepregaženem, neprehojenem snegu; ekspr. to si je na celem, s celega izmislila popolnoma, čisto; star. konj se je na celem ustavil iznenada, nepričakovano; star. v celem je stvar dobra (gledano) v celoti; na njem ni ostalo nič celega; obleka iz celega v enem delumat. ena cela, pet stotink 1,05

   7.626 7.651 7.676 7.701 7.726 7.751 7.776 7.801 7.826 7.851  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA