Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (7.639-7.663)



  1.      bujnolás  in bujnolàs -ása -o prid. (; á) ki ima bujne lase: bujnolaso dekle
  2.      bujnoláska  -e ž () ekspr. ženska, ki ima bujne lase: zagledal se je v vitko bujnolasko
  3.      bujónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bujon 2: bujonska kultura bakterij
  4.      bújt  -a -o prid. () gastr., v zvezi bujta repa prekmurska jed iz repe, kaše in svinjskega mesa
  5.      búka 1 -e ž () zastar. hrup, trušč: iz krčme se razlega buka in vriskanje
  6.      búkanje  -a s (ū) glagolnik od bukati se: bukanje svinj
  7.      búkati  -am nedov. (ú) redko močno, zamolklo se oglašati: bobnarica buka v močvirju; živina buka
  8.      bukéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na buket 2: buketne snovi / buketno vino
  9.      bukiníst  -a m () v francoskem in ruskem okolju trgovec s starimi knjigami: bukinisti ob Seini
  10.      búkniti  -em dov.) s silo in z zamolklim pokom udariti na dan: plamen bukne iz peči; pren. nenadoma je buknil upor ∙ ekspr. bukniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se
  11.      bukóličen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na bukoliko: bukolična poezija, skladba / bukolični prizori
  12.      bukólika  -e ž (ọ́) lit. pesem, poezija, ki prikazuje idealizirano pastirsko življenje: stihi Vergilovih bukolik
  13.      búkov  -a -o prid. (ú) 1. nanašajoč se na bukev: bukov les; bukov žir; bukovo listje / bukov gozd / bukov parket; kuriti z bukovimi drvmi; bukovo pohištvo / bukova goba kresilna goba; zabit kot bukov štor zelo 2. ekspr. neroden, okoren: fant je še ves bukov in boječ; kako si bukov! 3. nar. zahodno ki je iz grobega blaga: bukov jopič
  14.      bukovína  in búkovina -e ž (í; ú) 1. bukov les: parjena, surova bukovina; toporišče iz bukovine 2. redko bukov gozd: hrib je porasel z bukovino 3. nar. zahodno grobo blago: hlače iz bukovine
  15.      búkovje  -a s (ú) bukov gozd: iz bukovja se je oglasila kukavica; gosto, mlado bukovje; pesn. zeleno bukovje / bukovje že zeleni bukovo drevje
  16.      búkovski  -a -o prid. (ū) star. knjižen: bukovska latinščina mu ni tekla gladko // latinski: naučiti se bukovskega jezika
  17.      bukvár  -ja m (á) zastar. knjigarnar: pri bukvarju si je kupil Prešernove Poezije
  18.      búkve  -kev ž mn.) star. 1. večje število trdno sešitih tiskanih listov; knjiga: brati bukve, na bukve; tako stoji v bukvah; debele, stare bukve; latinske bukve / mašne bukve; pogledati v sanjske bukve 2. kot knjiga trdno sešiti listi za uradne zapise: pogledati v krstne bukve; voditi gruntne bukve zemljiško knjigostar. govori, kakor bi iz bukev bral gladko; učeno; star. kar naprej je v bukvah bere, študira; črne bukve po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati, vedeževati; star. njegovo ime je zapisano v zlatih bukvah zgodovine ta človek je zelo zaslužen; učenca so vpisali v zlate bukve nekdaj v knjigo z imeni odličnjakovetn. šembiljske bukve knjiga ljudskih prerokovanj; jur. gorske bukve zapis dolžnosti in dajatev zakupnikov vinogradov v fevdalizmu
  19.      búkvice  -vic ž mn.) manjšalnica od bukve: drobne bukvice / mašne bukvice molitvenik / poselske bukvice v stari Avstriji dokument z osebnimi podatki in podatki o pristojnosti in delu posla, služabnika
  20.      búla 1 -e ž (ú) 1. oblasta oteklina, nabreklina: na nogi se mu dela bula; na hrbtu se mu je zbrala bula; udaril se je, da mu je kar bula zrasla; predrl je bulo, ki je dozorela; gnojna bula / ekspr. ves je v bulah 2. med. skupek izrojenih celic kakega tkiva: operirati bulo; benigna, maligna bula
  21.      buláva  -e ž () na Poljskem in v Ukrajini, nekdaj okrašena palica kot znamenje hetmanske oblasti: pozlačena bulava
  22.      búldog  -a m () manjši, čokat hišni pes z nizkimi, široko razmaknjenimi nogami in širokim gobcem: čistokrven buldog; renči kot buldog / angleški buldog z belo dlako // nizko buldogu podoben človek: tisti buldog pri sosednji mizi jo je neprestano opazoval / ekspr. to ti je buldog! neroden, neprijeten človek
  23.      búlica  -e ž (ú) manjšalnica od bula1: na koži se pokažejo rdeče bulice
  24.      búljiti  -im nedov., tudi buljíla (ú ) nepremično gledati: buljiti predse; buljiti v tla; buljiti s pijanimi očmi; topo buljiti / ekspr. kaj buljiš vame / preh. buljiti oči ∙ ekspr. zmeraj bulji v knjige veliko bere, študira buljèč -éča -e: bulječe oči
  25.      búlly  -ja [buli] m () šport. udarec pri hokeju, s katerim se igra začne ali prekinjena igra nadaljuje

   7.514 7.539 7.564 7.589 7.614 7.639 7.664 7.689 7.714 7.739  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA