Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Se (7.626-7.650)
- budíti -ím nedov., bujèn (ȋ í) 1. povzročati prehajanje iz spečega stanja v budno: dolgo je budila zaspanca; ropot budi ljudi iz spanja; ptice se že budijo / buditi bolnika iz omame; pren. pomlad budi naravo 2. knjiž. povzročati, da kaj nastane; vzbujati: pesem mi budi spomin na mladost; pogled nanj ji budi žalostne misli; buditi radovednost, občudovanje, upanje / buditi v ljudeh narodno zavest; v srcu se mu budi sočutje budíti se pesn. porajati se, nastajati: pomlad, jutro se budi budèč -éča -e: domišljijo budeče razvaline; budeči se dan ♪
- búdnica -e ž (ȗ) 1. zvočni znak za vstajanje: budnica je bila ob sončnem vzhodu; ob šestih so zatrobili budnico; zvoniti za budnico // skladba, ki jo na prazniške dni igra godba zgodaj zjutraj: na dan vstaje so igrali budnice; zjutraj je bila budnica, dopoldne pa gasilska vaja 2. lit. pesem, ki vzbuja narodno zavest: rodoljubna budnica ♪
- búdra -e ž (ȗ) zool. majhen glodavec, ki se goji kot poskusna žival; morski prašiček: vcepiti budri kužno snov ♪
- budžetírati -am nedov. in dov. (ȋ) fin. sestavljati proračun, budžet ♪
- bugárštica -e ž (ȃ) lit. hrvaškosrbska ljudska epska pesem, katere verz ima od štirinajst do osemnajst zlogov ♪
- bugivugi tudi boogie-woogie -ja [búgivúgi] m (ȗ-ȗ) hiter ples s trdim ritmom, po izvoru iz Severne Amerike: plesati bugivugi // skladba za ta ples ♪
- búh -a m (ȗ) močen, nenaden sunek zraka: silovit buh je odprl vrata / buh vetra se je uprl v jadro // zamolkel glas ob takem sunku: zaslišal je buh vetra / buh kovaškega meha ♪
- búhanje -a s (ū) glagolnik od buhati: buhanje ognja iz peči; buhanje vetra / sliši se votlo buhanje eksplozij ♪
- búhati -am nedov. (ū ȗ) 1. s silo in z zamolklim glasom udarjati na dan: iz dimnika buhajo oblaki isker; ogenj buha skozi odprtino // ekspr. s silo se zadevati ob kaj: veter buha v okna 2. preh., zastar. suvati, dregati: mimogrede so ga buhali v rebra ● ekspr. topovi buhajo zamolklo streljajo ♪
- búhniti -em dov. (ú ȗ) 1. s silo in z zamolklim glasom udariti na dan: snop isker buhne iz dimnika; plamen buhne skozi odprtino; pren. togota je buhnila iz njega; brezoseb. molči, je buhnilo iz nje // ekspr. s silo se zadeti ob kaj: veter je buhnil v okna 2. ekspr., redko zelo hitro priti, oditi: buhniti v sobo; pren. vsa kri mu je buhnila v glavo 3. preh., redko s silo vreči: buhnil ji je vodo v obraz ● ekspr. buhniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se; ekspr. buhniti s kolom ob podnico močno udariti ♪
- búhtelj -na tudi -tlja [tǝl] m (ú) pecivo iz kvašenega testa z marmeladnim nadevom: speči buhteljne ♪
- búick -a [bujk] m (ȗ) velik osebni avtomobil ameriške tovarne General Motors: pripeljal se je z odprtim buickom ♪
- bújen -jna -o prid., bújnejši (ū) 1. ki lepo in obilno raste: bujna trava; bujno cvetje, zelenje / bujni lasje; pesn. bujna pomlad 2. ekspr. močno in lepo razvit: bujna ženska; dekle bujnih oblik / bujna rast 3. ki obstaja v zelo veliki meri: naš fant ima bujno domišljijo; to izvira iz njegove bujne fantazije / bujne barve jeseni bújno prisl.: bujno rasti; književnost se bujno razvija; bujno cvetoče češnje ♪
- bujnolás in bujnolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima bujne lase: bujnolaso dekle ♪
- bujnoláska -e ž (ȃ) ekspr. ženska, ki ima bujne lase: zagledal se je v vitko bujnolasko ♪
- bujónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bujon 2: bujonska kultura bakterij ♪
- bújt -a -o prid. (ȗ) gastr., v zvezi bujta repa prekmurska jed iz repe, kaše in svinjskega mesa ♪
- búka 1 -e ž (ȗ) zastar. hrup, trušč: iz krčme se razlega buka in vriskanje ♪
- búkanje -a s (ū) glagolnik od bukati se: bukanje svinj ♪
- búkati -am nedov. (ú) redko močno, zamolklo se oglašati: bobnarica buka v močvirju; živina buka ♪
- bukéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na buket 2: buketne snovi / buketno vino ♪
- bukiníst -a m (ȋ) v francoskem in ruskem okolju trgovec s starimi knjigami: bukinisti ob Seini ♪
- búkniti -em dov. (ú ȗ) s silo in z zamolklim pokom udariti na dan: plamen bukne iz peči; pren. nenadoma je buknil upor ∙ ekspr. bukniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se ♪
- bukóličen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na bukoliko: bukolična poezija, skladba / bukolični prizori ♪
- bukólika -e ž (ọ́) lit. pesem, poezija, ki prikazuje idealizirano pastirsko življenje: stihi Vergilovih bukolik ♪
7.501 7.526 7.551 7.576 7.601 7.626 7.651 7.676 7.701 7.726