Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Se (7.614-7.638) 
- bučáti -ím nedov. (á í) 1. dajati močne, zamolkle glasove: morje, vihar buči / orgle, zvonovi bučijo / čebele bučijo v panju; brezoseb.: v glavi mi buči; v globini je votlo bučalo; v dvorani buči kakor v panju 2. bučeč se hitro premikati: reka buči po soteski / slap buči v kotanjo bučeč pada bučèč -éča -e: bučeči valovi; oglasile so se bučeče fanfare ♪
- búčen 1 -čna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na bučo: bučne pečke; bučno seme / bučno olje olje iz bučnih semen ♪
- búčen 2 -čna -o prid. (ú ū) 1. zelo glasen: bučni glasovi trobent; ko je vstopil, ga je pozdravil bučen smeh; godba postaja vedno bolj bučna // poln hrupa: bučno slavje; mesto je precej bučno; pren. bučno življenje 2. ki mnogo, hrupno govori: kadar spije nekaj kozarcev, je vselej bučen búčno prisl.: orgle so se bučno oglasile; dekleta se bučno smejejo ♪
- búčica -e ž (ú) manjšalnica od buča: z vrta je prinesel paradižnik in nekaj bučic; nadevane bučice / ploščata lovska bučica / to ti je bučica bister človek ♪
- búčka -e ž (ú) 1. manjšalnica od buča: buče in bučke / toplomer ima stekleno bučko z živim srebrom; bučka žganja / bučka pletilke glavica 2. nav. mn. mlada, nedorasla jedilna buča: dušene, nadevane bučke ◊ obrt. bučke domače klekljane čipke z ornamentom, podobnim bučkam ♪
- búčman -a m (ȗ) šalj. fant: z bučmani ima učitelj več težav kot z dekleti / ponosen je na svoje tri bučmane sinove / kot nagovor umaknite se, bučmani // slabš. trmast ali nekoliko omejen človek: ti si pa bučman; ta bučman si ne da nič dopovedati / kot psovka bučman zabiti ♪
- búčnica -e ž (ȗ) bučno seme: luščiti bučnice; jedrca bučnic ◊ bot. bučnice rastline s poleglim ali plezajočim steblom in zvezdastimi cveti, Cucurbitaceae ♪
- búčnost -i ž (ú) lastnost bučnega2: bučnost godbe / presedala mu je njegova bučnost ♪
- budáliti -im nedov. (á ȃ) ekspr. govoriti, ravnati nespametno: kaj budališ, še boš vesel in srečen; ne budali ♪
- búden -dna -o prid. (ú ū) 1. ki ne spi: vso noč je bil buden; jutro jih je našlo še budne / otroci so že budni zbujeni 2. ekspr. pazljiv, skrben: buden stražar; biti moramo budni in pripravljeni búdno prisl.: paznik nas je budno nadziral; budno spremljati razvoj političnih dogodkov ♪
- budílka -e ž (ȋ) ura, ki zvoni ob določenem času: budilka se sproži, zvoni; budilka me je zbudila ob petih; naviti budilko ∙ nastaviti budilko na šesto uro postaviti njen mehanizem tako, da bo zvonila ob šesti uri ♪
- budístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na budiste ali budizem: budistični duhovniki; prebirati budistične spise; budistični tempelj; tamkajšnji prebivalci so budistične vere ♪
- budíti -ím nedov., bujèn (ȋ í) 1. povzročati prehajanje iz spečega stanja v budno: dolgo je budila zaspanca; ropot budi ljudi iz spanja; ptice se že budijo / buditi bolnika iz omame; pren. pomlad budi naravo 2. knjiž. povzročati, da kaj nastane; vzbujati: pesem mi budi spomin na mladost; pogled nanj ji budi žalostne misli; buditi radovednost, občudovanje, upanje / buditi v ljudeh narodno zavest; v srcu se mu budi sočutje budíti se pesn. porajati se, nastajati: pomlad, jutro se budi budèč -éča -e: domišljijo budeče razvaline; budeči se dan ♪
- búdnica -e ž (ȗ) 1. zvočni znak za vstajanje: budnica je bila ob sončnem vzhodu; ob šestih so zatrobili budnico; zvoniti za budnico // skladba, ki jo na prazniške dni igra godba zgodaj zjutraj: na dan vstaje so igrali budnice; zjutraj je bila budnica, dopoldne pa gasilska vaja 2. lit. pesem, ki vzbuja narodno zavest: rodoljubna budnica ♪
- búdra -e ž (ȗ) zool. majhen glodavec, ki se goji kot poskusna žival; morski prašiček: vcepiti budri kužno snov ♪
- budžetírati -am nedov. in dov. (ȋ) fin. sestavljati proračun, budžet ♪
- bugárštica -e ž (ȃ) lit. hrvaškosrbska ljudska epska pesem, katere verz ima od štirinajst do osemnajst zlogov ♪
- bugivugi tudi boogie-woogie -ja [búgivúgi] m (ȗ-ȗ) hiter ples s trdim ritmom, po izvoru iz Severne Amerike: plesati bugivugi // skladba za ta ples ♪
- búh -a m (ȗ) močen, nenaden sunek zraka: silovit buh je odprl vrata / buh vetra se je uprl v jadro // zamolkel glas ob takem sunku: zaslišal je buh vetra / buh kovaškega meha ♪
- búhanje -a s (ū) glagolnik od buhati: buhanje ognja iz peči; buhanje vetra / sliši se votlo buhanje eksplozij ♪
- búhati -am nedov. (ū ȗ) 1. s silo in z zamolklim glasom udarjati na dan: iz dimnika buhajo oblaki isker; ogenj buha skozi odprtino // ekspr. s silo se zadevati ob kaj: veter buha v okna 2. preh., zastar. suvati, dregati: mimogrede so ga buhali v rebra ● ekspr. topovi buhajo zamolklo streljajo ♪
- búhniti -em dov. (ú ȗ) 1. s silo in z zamolklim glasom udariti na dan: snop isker buhne iz dimnika; plamen buhne skozi odprtino; pren. togota je buhnila iz njega; brezoseb. molči, je buhnilo iz nje // ekspr. s silo se zadeti ob kaj: veter je buhnil v okna 2. ekspr., redko zelo hitro priti, oditi: buhniti v sobo; pren. vsa kri mu je buhnila v glavo 3. preh., redko s silo vreči: buhnil ji je vodo v obraz ● ekspr. buhniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se; ekspr. buhniti s kolom ob podnico močno udariti ♪
- búhtelj -na tudi -tlja [tǝl] m (ú) pecivo iz kvašenega testa z marmeladnim nadevom: speči buhteljne ♪
- búick -a [bujk] m (ȗ) velik osebni avtomobil ameriške tovarne General Motors: pripeljal se je z odprtim buickom ♪
- bújen -jna -o prid., bújnejši (ū) 1. ki lepo in obilno raste: bujna trava; bujno cvetje, zelenje / bujni lasje; pesn. bujna pomlad 2. ekspr. močno in lepo razvit: bujna ženska; dekle bujnih oblik / bujna rast 3. ki obstaja v zelo veliki meri: naš fant ima bujno domišljijo; to izvira iz njegove bujne fantazije / bujne barve jeseni bújno prisl.: bujno rasti; književnost se bujno razvija; bujno cvetoče češnje ♪
7.489 7.514 7.539 7.564 7.589 7.614 7.639 7.664 7.689 7.714