Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (7.489-7.513)



  1.      brléti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. goreti s slabim plamenom, medlo svetiti: ob njeni postelji je brlela lučka; sveča, žarnica brli; pren. slabotno upanje brli v srcu; življenje samo še brli v njem 2. nar. dolenjsko, ekspr. biti buden; bedeti: kaj pa še brliš in ne greš spat? brlèč -éča -e: brleča leščerba, petrolejka
  2.      bŕlez  -a m () nar. zahodno vrtavka: vrti se kot brlez
  3.      brlíkati  -am nedov. () ekspr. brleti: luč je komaj še brlikala
  4.      brlívka  -e ž () preprosta svetilka, navadno na olje: brlivka sveti, utriplje pred sliko; prižgati, ugasniti brlivko // ekspr. luč, ki slabo, medlo sveti: pri taki brlivki se ne da brati
  5.      brlízg  -a m () predirljiv pisk ali žvižg: zaslišal se je kratek brlizg; mornar je odgovoril z brlizgom; oster brlizg lokomotive, piščalke; gamsov opozorilni brlizg
  6.      brlízganje  -a s () glagolnik od brlizgati: glušeče, tanko brlizganje; brlizganje piščali, vlaka / brlizganje murnov čirikanje
  7.      brlízgniti  -em dov.) 1. predirljivo zapiskati ali zažvižgati na prste: stopil je na prag in brlizgnil; brezoseb. v grmu je brlizgnilo, da je šlo skozi ušesa 2. ekspr. v tankem, močnem curku iztisniti slino skozi zobe: brlizgniti slino skozi stisnjene zobe
  8.      brljàv  -áva -o prid. ( á) 1. ekspr. ki slabo vidi: ali si brljav, da ga ne vidiš? brljav človek / brljave oči 2. ki slabo, medlo sveti: bere pri brljavi luči; brljava petrolejka brljávo prisl.: sveča brljavo gori
  9.      brljúzga  -e ž () redko plundra, brozga: sneg se je stajal v brljuzgo; blato in brljuzga / v čevljih mu žvrklja lepljiva brljuzga
  10.      brlòg  -óga m ( ọ́) 1. bivališče zveri, zlasti v kaki votlini: medved se zavleče v svoj brlog; lisičji, volčji brlog / skrival se je po brlogih pred vojaščino / ekspr. čas je, da zlezem v svoj brlog v posteljo, na ležišče 2. ekspr. slabo, neprimerno stanovanje: živi v vlažnem kletnem brlogu 3. slabš. skrivališče, zbirališče ničvrednih, slabih ljudi: odkrili so razbojniški brlog / kvartopirski brlog
  11.      bŕna  -e ž (ŕ) etn. šema, ki predstavlja dvonogo ali četveronogo žival: voditi brno; pustna brna / kot psovka molči, brna rdečelasa
  12.      brnênje  -a s (é) glagolnik od brneti: sliši se drdranje in brnenje; brnenje televizijskih kamer, motorja; brnenje strune, brzojavnih žic; pesn. brnenje poletja ♦ rad. motnja, ki jo pri sprejemu povzroča omrežna frekvenca
  13.      brnéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. dajati enakomerno se tresoč glas: struna brni; brzojavne žice brnijo v vetru / filmske kamere brnijo; kolovrati so brneli; motor brni // brneč se premikati: avto brni po cesti 2. biti nejasno slišen: zvonovi brnijo iz daljave; brezoseb. v glavi mu kar brni; pren. v ušesih mu brnijo včerajšnje besede, melodije brnèč -éča -e: brneč glas zvonov
  14.      brnístra  -e ž () bot. šibasta obmorska grmičasta rastlina z rumenimi cveti, Spartium junceum: vlakna brnistre se uporabljajo v tekstilni industriji
  15.      brnjáti  -ám nedov.) dajati si opravka z drobnimi deli; brkljati: brnjati okrog hiše, po dvorišču
  16.      bród  -a m, mest. ed. bródu in brôdu; mn. brodóvi tudi bródi (ọ̑) 1. splav ali čoln za prevoz čez vodo: brod drsi čez reko; prepeljati se z brodom; brod na vrvi navezan / v grški mitologiji Haronov in Karonov brod 2. raba peša ladja: na brodu so razpeli jadra; pren. Metternich je spretno krmaril avstrijski brod (E. Kardelj) 3. kraj, kjer je voda tako plitva, da se da bresti: prebresti reko na brodu
  17.      brodár  -ja m (á) 1. kdor kaj prevaža z brodom; brodnik: brodar jih prepelje na drugi breg / brodar rečne plovbe 2. podjetje, ki se ukvarja s prevozi po morju: naš domači brodar Splošna plovba 3. zastar. mornar: brodarji plujejo na odprto morje
  18.      brodárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na brodarje ali brodarstvo: brodarsko podjetje / brodarski odsek pomorske šole; sam.: star. kapitan in brodarski sta tako odločila vodja krova
  19.      brôden  -dna -o prid. (ó) ki se da prebresti: tu voda ni brodna
  20.      brodíšče  -a s (í) 1. kraj, kjer je voda tako plitva, da se da bresti: plitvo brodišče 2. zastar. pristanišče: ladje so zasidrane v brodišču
  21.      brodíti  bródim nedov. ( ọ́) 1. hoditi po čem ovirajočem: do kolen broditi po blatu; broditi skozi resje ∙ ekspr. menda kar brodi po denarju ga ima v preobilju; ekspr. globoko je brodil po krvi umoril je mnogo ljudi 2. hoditi brez cilja, brez orientacije; bloditi: broditi po svetu; broditi po travnikih in gozdovih; pren. samo dekleta mu brodijo po glavi; misel na beg mu neprestano brodi po glavi 3. premikati prste, roke v čem gostem: brodila mu je po laseh; otrok brodi z rokami po snegu / race brodijo s kljunom po vodi; broditi z žlico po juhi 4. zastar. pluti: dolga leta je brodil po morju brodèč -éča -e: s prsti brodeč po beli bradi
  22.      brodníški  -a -o prid. () nanašajoč se na brodnike: vestno opravlja svoj brodniški posel / brodniška tarifa tarifa za prevoz z brodom
  23.      brodolómec  -mca m (ọ̑) kdor doživi brodolom: brodolomci so se rešili na samoten otok; brodolomca je vrglo ob čeri; pren., ekspr. družbeni brodolomec; svet brodolomcev in obupancev
  24.      brodolómen  -mna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na brodolom: brodolomni ostanki ladje / njegov položaj je brodolomen; brodolomno življenje
  25.      brójiti  -im nedov. (ọ̄) zastar. šteti: brojiti srebrnike / četa je brojila nad sto mož brojèč -éča -e: družba, broječa petero oseb

   7.364 7.389 7.414 7.439 7.464 7.489 7.514 7.539 7.564 7.589  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA