Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (7.464-7.488)



  1.      briskírati  -am nedov. in dov. () ekspr. ne upoštevati, omalovaževati: njihove interese so kar briskirali; založniki so kratko malo briskirali knjižni trg
  2.      bríški  -a -o prid. () nanašajoč se na Brice ali Goriška Brda: pojoča briška govorica / briške češnje; briška rebula
  3.      británski  -a -o prid. () nanašajoč se na Veliko Britanijo: britansko otočje / britanski imperij; britanska industrija; nekdanje britanske kolonije; britansko veleposlaništvo
  4.      brítev  -tve tudi brítva -e ž () 1. nož za britje: britev dobro reže; brije se z britvijo; skrhana britev; oster kakor britev ∙ ekspr. je že potreben britve moral bi se briti 2. nar. zahodno žepni nož: zapreti britev
  5.      bríti  bríjem nedov., brìl in bríl (í ) 1. rezati dlake tik ob koži: brivec me brije; britev dobro brije; briti na suho; brijem se sam; briti se z aparatom; briti si brado, glavo 2. rezko pihati: sever, veter brije; burja brije okoli ušes; brezoseb. ves dan je brilo / zunaj brije mraz 3. navadno v zvezi briti norce, burke norčevati se, šaliti se: norce brije iz nas, z nami; redko brije (si) norca iz mene; briti burke, šale
  6.      brívec  -vca m () kdor se poklicno ukvarja z britjem in striženjem las: učiti se za brivca / na tej cesti so kar trije brivci / iti k brivcu
  7.      bríven  -vna -o prid. () ki se rabi za britje: brivno zrcalce
  8.      brívka  -e ž () ženska, ki se poklicno ukvarja z britjem in striženjem las: danes me je brila brivka, ne brivec
  9.      brívski  -a -o prid. () nanašajoč se na brivce ali britje: brivski pomočnik / brivski salon brivnica / brivski aparat, pribor, stol
  10.      brizgálna  -e ž () stroj ali priprava za gašenje ognja: gasilska, motorna, prenosna, ročna brizgalna
  11.      brízganec  -nca m () vino z mineralno vodo ali sodavico: piti brizganec; želite vino ali brizganec / šoferski brizganec z dodatkom malinovca / posedati pri brizgancu
  12.      brízgati  -am nedov. () 1. teči, iztekati v močnem curku: kri brizga iz žile / mleko je v glasnih curkih brizgalo v posodo; voda brizga iz cevi 2. hitro se razprševati: iskre brizgajo na vse strani; slap pada in kapljice brizgajo; pren., ekspr. domislice kar brizgajo iz njega 3. preh. v močnem curku izpuščati kaj tekočega: brizgati belež na steno; brizgati vodo v ogenj, sodavico v kozarec // z brizganjem močiti, vlažiti: brizgati goreče ostrešje ◊ teh. brizgati plastične mase pod pritiskom spravljati plastično maso v kalup za določen izdelek brizgajóč -a -e: na vse strani brizgajoča brozga; brizgajoče pene brízgan -a -o: brizgan omet ♦ gastr. brizgani krofi krofi iz testa, ki se brizga na pekač
  13.      brizgljáj  -a m () kar (se) brizgne: brizgljaji vode
  14.      brízgniti  -em dov.) 1. izteči, izliti se v močnem curku: kri brizgne iz žile / voda mu je brizgnila v obraz 2. hitro se razpršiti: val je udaril ob čoln, da je voda brizgnila na vse strani / krogle so brizgnile skozi odprtino 3. preh. v močnem curku izpustiti kaj tekočega: brizgniti vodo v zrak, slino iz ust; pren., ekspr. molči, je strupeno brizgnil ded
  15.      brížen  -žna -o prid.) knjiž. skrben: brižni sadjar pravočasno obreže drevje; premalo brižen za svojo zunanjost / njena brižna skrb za otroke brížno prisl.: brižno se je lotil učenja; stražar se brižno ozira na vse strani
  16.      brížnost  -i ž (í) knjiž. skrbnost, prizadevnost: vsa njena brižnost je brez uspeha; z vso potrebno brižnostjo se je lotil dela
  17.      brjár  -ja m () nar. zahodno leseno plesišče na prostem, oder: fantje in dekleta se vrtijo po brjarju
  18.      bŕk  -a m () nav. mn. 1. dlaka pod nosom: brki mu že poganjajo; brke briti, česati; brke si striže na krtačko; brke pogladiti, sukati, vihati si; dolgi, povešeni brki / desni, levi brk ∙ brki so se mu povesili užaljen je, potrt; ekspr. oče se je smehljal v brk zadržano, pritajeno; ekspr. v brk kaj povedati komu brez obzirov povedati komu svoje mnenje; ekspr. v brk se mu laže, smeje predrzno, nesramno 2. daljša dlaka nad gobcem živali: mačka miga z brki ◊ vrtn. mačkov brk vrtna rastlina z drobno narezljanimi listi in bledo modrimi cveti; vrtna črnika
  19.      brkáč  -a m (á) 1. ekspr. kdor ima (velike) brke: kdo je ta brkač, ki si ga pozdravil; stari brkač 2. rabi se samostojno ali kot prilastek žival, ki ima brke: som brkač
  20.      brkàt  -áta -o prid. ( ā) ki ima (velike) brke: brkat častnik; ženske so bile debele in brkate / možje so si brisali brkata usta ♦ zool. brkati ser zelo velika ptica ujeda, Gypaetus barbatus
  21.      bŕklja  -e ž () nav. mn., šalj. 1. brk: ima košate brklje / smejala se mu je v brklje 2. noga: kam pa moliš svoje brklje
  22.      brkljánje  -a s () glagolnik od brkljati: njegovo delo je le brkljanje zaradi lepšega / brkljanje po knjigi, po spominu
  23.      brkljaríja  -e ž () pog. malo vredni drobni predmeti: prebrskala je hitro vso tisto brkljarijo; košarica s šivanjem in z drugo brkljarijo; pren. ta človek se ne meni za take brkljarije
  24.      brkljáti  -ám nedov.) 1. dajati si opravka z drobnimi deli: težkega dela ne zmore več, samo okoli hiše kaj brklja; brkljati po štedilniku, po vrtu 2. pog. brskati, stikati, šariti: brkljati po krožniku; zamišljeno brklja po omari; brkljati po torbici za ključi / kaj brkljaš tod?
  25.      brlênje  -a s (é) glagolnik od brleti: piše ob brlenju sveče

   7.339 7.364 7.389 7.414 7.439 7.464 7.489 7.514 7.539 7.564  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA