Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Se (7.439-7.463) 
- brigáden -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na brigado: brigadni poveljnik, štab; brigadna zastava / mladina je uvedla brigadni način dela; brigadno obdelovanje vinogradov ♪
- brigadír -ja m (í) 1. kdor dela v brigadi 2: iz naše šole se je priglasilo trideset brigadirjev; brigadirji na avtocesti // vodja take skupine: izbrali so ga za brigadirja mladinske brigade / sprejmemo brigadirja za vodstvo strojnih kmetijskih del 2. v italijanskem okolju poveljnik enote karabinjerjev: zasliševal ga je črnolas brigadir 3. v nekaterih državah poveljnik brigade 1 ♪
- brigadírka -e ž (í) ženska oblika od brigadir: brigadirji in brigadirke so gradili železniško progo / brigadirke na posestvu so presegle normo ♪
- brigadírski -a -o prid. (í) nanašajoč se na brigadirje: brigadirski pozdrav; zapeti brigadirsko pesem; brigadirsko življenje / brigadirski čin ♪
- brigadírstvo -a s (ȋ) udeležba v brigadi 2: ponosen je na svoje brigadirstvo / vzeli so mu brigadirstvo ♪
- bríhta -e ž (ȋ) pog., redko bistroumnost, bistrost: vprašanje je rešil s pravo naravno brihto / pooseb., ekspr. o ti brihta ti! ♪
- bríhtati -am nedov. (í) star. spravljati k zavesti, buditi: bolnika brihtajo iz omame bríhtati se star. umsko razvijati se: fant se je začel brihtati ♪
- bríhtnost -i ž (í) pog. bistroumnost, bistrost: hvalili so ga zaradi brihtnosti; za to ni treba posebne brihtnosti ♪
- brikéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na brikete: briketni obrat / briketna mast mast za mazanje drsnih ležajev, stisnjena v različne oblike ♪
- briljánt -a m (ā) brušen diamant: dragocen briljant se lesketa v prstanu ◊ tisk. najmanjša tiskarska črka ♪
- briljánten -tna -o prid., briljántnejši (ȃ) 1. nanašajoč se na briljant: briljanten prstan / briljantna zapestnica 2. ekspr. ki vzbuja občudovanje zaradi dovršenosti, popolnosti: ansambel je imel briljanten uspeh; tekmovalci so bili v briljantni formi; briljantna igra naše reprezentance; briljantna tehnika pianista / film ni ravno briljanten ◊ fot. briljantno iskalo iskalo pri starejših kamerah; obrt. briljantna preja preja s plemenitim leskom, za ročna dela ♪
- briljantína -e ž (ȋ) dišeče mazilo za lase: lasje se mu svetijo od briljantine; vonj po briljantini ♪
- brìn brína m (ȉ í) zimzelen iglast grm z drobnimi jagodami: koza je obirala brin; žgati brin; bodeč brin ♦ bot. smrdljivi brin neprijetno dišeč grm z luskastimi listi, Juniperus sabina ♪
- brinét -a m (ẹ̑) knjiž. kdor ima rjave lase, rjavolasec: brinet z modrimi očmi ♪
- brinétka -e ž (ẹ̑) ženska, ki ima rjave lase, rjavolaska: ena je blondinka, druga brinetka ♪
- brínov in brínjev -a -o prid. (í) nanašajoč se na brin: brinov grm, les; nabirati brinove jagode / brinova gmajna / brinov bičevnik; brinov liker ♪
- brínovček in brínjevček -čka m (í) ekspr. manjšalnica od brinovec: rada pije brinovček / pog. še na en brinovček stopiva ♪
- brínovka in brínjevka -e ž (í) 1. severnoevropska ptica pevka s temno rjavimi krili in hrbtom: brinovke iščejo hrane; V jesenski tihi čas prileti brinjevka na Kras (S. Kosovel) 2. redko palica iz brinovega lesa ♪
- briozój in bríozoj -a m (ọ̑; ȋ) nav. mn., zool. maločlenar, ki živi, prirasel na dno, zlasti v morju; mahovnjak ♪
- brís -a m (ȋ) 1. med. kužna snov za bakteriološko preiskavo: jemati, vzeti bris; žrelni bris 2. alp. proga dežja, ki jo žene veter: bris se pomika proti dolini ♪
- brisáča -e ž (á) kos blaga določene oblike za brisanje telesa: frotirati se z grobo brisačo; lanena, umazana brisača / kopalna, kuhinjska brisača ♪
- brisálen -lna -o prid. (ȃ) ki je za brisanje: brisalna cunja ♦ elektr. brisalna glava del magnetofona, ki briše prejšnji magnetni zapis na traku ♪
- brisálka -e [u̯k] ž (ȃ) 1. kos blaga določene oblike za brisanje posode: snela je brisalko z obešalnika; kuhinjske brisalke 2. redko brisača: otirati se z brisalko ♪
- brisálo -a s (á) kar se rabi za brisanje: za brisalo je porabil košček obleke; z brisalom čistiti top; brisalo za peresa ♪
- brísati bríšem nedov., tudi brisála (í ȋ) 1. delati kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino: brisati pohištvo, posodo; brisati očala z robcem; brisati se v brisačo; brisati si čelo, oči; brisati si čevlje ob travo // odstranjevati kaj z drgnjenjem, zlasti s tkanino: brisati prah; brisati gnoj z rane; brisala si je solze; brisala mu je pot 2. delati manj vidno: veter briše stopinje / meje med narodi se brišejo // dov. in nedov. izbrisati: brisati dolgove, magnetofonski zapis; brisati ime s seznama 3. pog., ekspr. tepsti, tolči: neusmiljeno ga je brisal / žarg. mitraljez briše po tanku ● ekspr. burja briše sneg v obraz meče; nebo se briše se jasni; ekspr. vsak si ob tebe prste briše počenja s teboj, kar hoče; pog., ekspr. briše jo po cesti hitro gre, teče brišóč -a -e: sprejme ga, brišoč si s predpasnikom roke ♦ voj. brišoči let letala let nizko nad tlemi brísan -a -o: brisan magnetofonski trak ♦ voj. brisani prostor kroglam in granatam popolnoma izpostavljen prostor pred obrambno linijo ♪
7.314 7.339 7.364 7.389 7.414 7.439 7.464 7.489 7.514 7.539