Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (7.351-7.375)



  1.      brezimén  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. brezímen: brezimeni avtor, pisec pisma / brezimena ovadba / te brezimene ptice so prihajale čisto blizu
  2.      breziménski  -a -o prid. (ẹ̑) redko ki nima (slavnega) imena; brezímen: utonil je v brezimenski množici / brezimenske žrtve turških napadov žrtve, katerih imena niso znanajur. brezimenska pogodba pogodba, ki ni v zakonu posebej imenovana, pač pa ji je dala praksa naziv
  3.      brezímnik  -a m () redko brezimen človek: brezimniki in psevdonimniki
  4.      brezímnost  -i ž () stanje brezimnega človeka: pisec se je skril za brezimnost / brezimnost ovadbe / sklenil je narediti konec svoji povprečnosti in brezimnosti
  5.      brezizgléden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki ne kaže izhoda, rešitve: pesimistična, brezizgledna filozofija // publ. brezupen: brezizgleden boj; znašel se je v brezizglednem položaju
  6.      brezizhóden  -dna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki je brez izhoda, rešitve: znašel se je v brezizhodnem položaju; zaiti v brezizhodno zagato // knjiž. ki ne kaže izhoda, rešitve: brezizhodni pesimizem
  7.      brezizhódnost  -i ž (ọ̄) brezizhodno stanje: še zmeraj vladata napetost in brezizhodnost; brezupna mračnost in brezizhodnost; občutek brezizhodnosti / brezizhodnost blokovske politike; brezizhodnost položaja
  8.      brézje  -a s (ẹ̑) brezov gozd: mlado, zeleno brezje; brezje in jelševje
  9.      brezkônčen  -čna -o prid. (ó) knjiž. ki je brez konca: brezkončna pot; širno, brezkončno morje / brezkončne noči brez spanja // ekspr. zelo velik ali dolgo trajajoč: brezkončna žalost; brezkončno gorje / brezkončna tišina ♦ strojn. brezkončni vijak vijak, ki se vrti, a se v vzdolžni smeri pri tem ne premika; teh. brezkončna veriga
  10.      brezkônčnost  -i ž (ó) značilnost, lastnost brezkončnega: brezkončnost vesoljstva; brezkončnost časa / dvigati se v brezkončnost; ladja je izginila v brezkončnosti voda / ekspr. razgovori se vlečejo v brezkončnost zelo dolgo; v neskončnost
  11.      brezkonkurénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) ki je brez konkurence: brezkonkurenčni uvoznik južnega sadja / ekspr. prepričajte se o brezkonkurenčnih cenah naših izdelkov
  12.      brezkorísten  -tna -o prid. () knjiž. ki je brez koristi: njegov trud je brezkoristen; brezkoristne sanje; njegove besede so bile brezkoristne brezkorístno prisl.: toplota se brezkoristno trati
  13.      brezkrájnost  -i ž (ā) knjiž. lastnost, značilnost brezkrajnega: brezkrajnost prostora in časa / morje se širi v brezkrajnost
  14.      brezlastníški  -a -o prid. () knjiž. ki je brez zasebne lastnine: brezlastniška družba
  15.      brezlíčen  -čna -o prid. () knjiž. brezobličen: brezlična gmota; pokrajino so pokrivale brezlične megle / brezlične ostarele hiše; brezlična ženska postava / brezlična množica
  16.      brezlík  -a -o prid. ( ) knjiž. brezobličen: brezlika kepa / brezliko poslopje / brezosebna in brezlika povprečnost
  17.      brezméjen  -jna -o prid. (ẹ̄) ki je brez meje: brezmejen prostor / brezmejno morje // ekspr. zelo velik ali dolgo trajajoč: lotila se ga je brezmejna groza; brezmejna ljubezen, žalost brezméjno prisl.: vsi so mu brezmejno zaupali; brezmejno vdan
  18.      brezméjnost  -i ž (ẹ̄) knjiž. lastnost, značilnost brezmejnega: brezmejnost morja, vesolja / spoznati brezmejnost materine ljubezni // prostor brez meje: vzdignil se je v nebesno sinjino, v brezmejnost; izgubiti se v brezmejnosti; zračna brezmejnost
  19.      brezméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki presega navadno mero: brezmerno kajenje // knjiž. neizmeren: brezmerno hrepenenje
  20.      brezmôčen  -čna -o prid. (ó) ki je brez moči: opotekel se je in brezmočen padel; bila je vsa drobna in brezmočna / brezmočna starost / brezmočen sanjač // ki vsebuje, izraža nemoč: brezmočen klic, smehljaj; škripal je z zobmi od brezmočne jeze brezmôčno prisl.: preklinjali so in brezmočno grozili; brezmočno je omahnil; roke so mu brezmočno visele ob telesu
  21.      breznačêlnost  -i ž () stanje brez načel: politična breznačelnost; breznačelnost v literaturi / onemogočil se je s svojo breznačelnostjo
  22.      breznadéjnost  -i ž (ẹ̑) knjiž., redko brezup: v ljudi se je zajedala trudna breznadejnost
  23.      breznaglásnica  -e ž () lingv. beseda, ki je brez naglasa: enozložna breznaglasnica
  24.      breznaglásnost  -i ž (ā) lingv. značilnost breznaglasne besede
  25.      bréznanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od breznati se: breznanje mačk

   7.226 7.251 7.276 7.301 7.326 7.351 7.376 7.401 7.426 7.451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA