Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Se (7.251-7.275)
- bráška -e ž (ȃ) gozd. zelo drobno oglje, ki ostane na dnu oglarske kope: del oglja se zdrobi v braško ♪
- brášno -a s (á) star. hrana za na pot: vzeti brašno s seboj; počivala sta in se krepčala z brašnom; pripraviti polno torbo brašna // živež, živila: berač z nabranim brašnom ♪
- bràt bráta m, im. mn. brátje stil. bráti (ȁ á) 1. moški v odnosu do drugih otrok svojih staršev: to je moj brat; sta brat in sestra; ima brata; pravi brat; rodni, star. rojeni brat; starejši brat; brat moje žene; podobna sta si kakor brat bratu / popol(i) brat; knjiž. solunska brata Ciril in Metod // vznes. pripadnik istega ali sorodnega naroda: izdajati brate; južni bratje; bratje Čehi; Slovani smo bratje po krvi / vsi ljudje smo bratje 2. vznes. kdor je komu soroden po mišljenju ali usodi: bil mu je brat po duhu in po srcu; brata v nesreči / kot nagovor Le malo vam jedila, bratje, hranim (F. Prešeren) / šalj. to so njegovi vinski bratje / brat po mleku človek, ki ga je dojila ista ženska 3. član samostanskega reda, ki ni duhovnik: samostanski brat; brat vratar // nekdaj naslov za člana istega
telovadnega društva: brat načelnik ● ekspr. vsi so vedeli, da je vinski brat da rad pije, poseda po gostilnah; ekspr. hiša je med brati vredna milijon cena hiše je nizka; ekspr. kakor brata sva si velika prijatelja ◊ etn. deseti brat po ljudskem verovanju deseti sin, ki mora z doma po svetu; rel. češki bratje husitska verska sekta, razširjena zlasti na Češkem in Moravskem; manjši bratje frančiškani; usmiljeni bratje samostanski red, ki se posveča strežbi bolnikov bráte ekspr.: dobro srečo, brate; ne boš, brate! ♪
- brátec -tca m (ȃ) manjšalnica od brat: mnogo stvari je nakupila za bratca; mlajši bratec / kot nagovor bratec, ko bi ti vedel, kako sem pogorel; veseli bodite, bratci / ne boš, bratec ∙ šalj. pivski ali vinski bratec kdor rad pije, poseda po gostilnah; pog. topli bratec homoseksualec ♪
- brátenje -a s (á) glagolnik od bratiti se: bratenje s pijanci / bratenje med vojaki ♪
- bráti bêrem nedov., tudi beró; brál (á é) 1. razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede: zna brati in pisati; brati glagolico; brati na glas, črkovaje, gladko; ta pisava se težko bere / ali vaša mala že bere? zna brati; slepi berejo s prsti // dojemati vsebino besedila: brati časopis, knjigo, pesmi; brati francosko; bral sem, da je predstava uspela; bral sem o železniški nesreči; to sem bral pri Cankarju, v knjigah / brati Župančiča njegove pesmi; star. brati na bukve / berem, berem, pa ne razumem; tam je stal, kakor beremo, velik grad; knjiga se lepo bere; na prvi strani se bere / brati otrokom pravljice 2. razumevati ustaljene, dogovorjene znake: brati note, zemljevid; brati
gradbeni načrt / naučil sem se brati sledove 3. ugotavljati misli, čustva po zunanjih znamenjih: brati z obraza, na obrazu, v očeh / vsako željo ji bere iz oči; na nosu mu berem, da laže / brati misli; skrb se mu bere na obrazu // ugibati, napovedovati: brati (usodo) iz kart, iz zvezd, z dlani 4. nabirati, trgati: brati jagode; redko brati rože, smolo, suhljad; brati za svinje / čebele že berejo; čebele berejo na ajdi, ajdo / nar. vzhodno letos smo brali v lepem vremenu trgali (grozdje) ● publ. evropski (beri: zahodni) modernizem razumi; to je; brati mašo maševati; šalj. brati fantu levite, kozje molitvice oštevati ga; brati med vrsticami uganiti prikrito misel; preg. s hudičem ni dobro lešnikov brati s hudobnim človekom ni dobro imeti opravka ◊ rad. brati živo v mikrofon pri neposredni oddaji; šol. učitelj bere naprej, učenci za
njim; tisk. brati korekture označevati napake, nastale pri stavljenju beróč -a -e: čudil se je, beroč njegovo najnovejšo knjigo; beroče občinstvo brán -a -o: Jurčič je bolj bran kot Mencinger; najbolj brana knjiga ♪
- bratoljúben -bna -o prid. (ú ū) nanašajoč se na bratoljubje: bil je plemenit in bratoljuben / bratoljubna dela ♪
- bratomóren -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) nanašajoč se na oborožen spopad med pripadniki istega naroda ali sorodnih narodov: bratomorni boj; bratomorna vojna ♪
- bratomorílec -lca [u̯c] m (ȋ) kdor umori brata: analizirati psiho bratomorilca // ekspr. kdor se udeleži oboroženega spopada med pripadniki istega naroda ali sorodnih narodov: izdajalci in bratomorilci ♪
- brátov -a -o (á) svojilni pridevnik od brat: bratovo posestvo / izgubiti bratovo oporo ♪
- brátovski -a -o prid. (á) nanašajoč se na brate: vezala ju je globoka bratovska ljubezen / bratovski poljub / star. bratovski narod bratski / ekspr. bratovska cena zmerna, primerna / bratovska skladnica nekdaj ustanova socialnega zavarovanja delavcev in uslužbencev v rudarskih in železarskih podjetjih brátovsko prisl.: kar je imel, je bratovsko razdelil; po bratovsko skrbi zanj ♪
- brátovstvo -a s (á) bratovsko razmerje: bratovstvo in sestrstvo / občutek bratovstva ♪
- brátovščina -e ž (á) 1. ekspr. druščina, družba: zašel je v čudno bratovščino; pivska, vesela bratovščina / zelena bratovščina lovci 2. cerkveno društvo z nabožnimi ali dobrodelnimi nalogami: vpisati se v bratovščino; v procesiji so šli člani cerkvenih bratovščin / bratovščina sv. Krištofa ● piti bratovščino s kom začeti se tikati, navadno po ustaljenem obredu ♪
- brátranec tudi bratránec -nca m (á; ā) sin strica ali tete: to je moj bratranec; bratranec po materi / mali ali mrzli bratranec sin očetovega ali materinega bratranca ali sestrične ♪
- brátranka in bratránka -e ž (á; ā) nar. hči strica ali tete; sestrična: njegova bratranka ♪
- brátski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na brate: simpatije do bratskih narodov; bratska skupnost narodov Jugoslavije / bratski pozdrav; gojiti bratska čustva brátsko prisl.: bratsko si deliti ♪
- brátstvo -a s (ȃ) razmerje kot med brati: bratstvo vseh ljudi / bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov; svoboda, enakost, bratstvo geslo francoske revolucije / cesta bratstva in enotnosti od Ljubljane do Djevdjelije; odlikovan z redom bratstva in enotnosti ♦ zgod. enota krvno sorodnih rodov v rodovno-plemenski družbi ♪
- brávo medm. (ȃ) izraža navdušeno pritrjevanje: občinstvo je klicalo: tako je, bravo ♪
- bravúra -e ž (ȗ) 1. knjiž. izredno, zlasti tehnično obvladanje česa; spretnost, dovršenost: skladbo je odigrala z vrhunsko bravuro; izvedba zahteva predvsem tehnično bravuro; bravura slikanja / izvajati bravure na trapezu; brezhibno je obvladal številne bravure tehnično zahtevna in hitra mesta v skladbi; govorniške bravure 2. star. pogumnost, drznost: boriti se z bravuro / rad govori o svoji bravuri drznem, pogumnem dejanju ♪
- bravúren -rna -o prid. (ȗ) knjiž. 1. ki izredno, zlasti tehnično obvlada kaj; spreten, dovršen: bravurni instrumentalisti / plesalka z bravurnim znanjem / bravurne akrobacije letalcev; bravurna arija tehnično zahtevna in hitra arija 2. pogumen, drzen: bravurno izzivanje filistrske miselnosti ♪
- bravuróznost -i ž (ọ̑) knjiž., redko spretnost, dovršenost: pevska in igralska bravuroznost ♪
- brázda -e ž (á) 1. pri oranju nastali jarek ali obrnjena zemlja: izorati, obrniti, zastaviti brazdo; rezati brazde; saditi krompir pod brazdo; črne, globoke brazde / vleči brazdo; nar. vola sta počivala med brazdo med oranjem brazde; pren. proces socialistične preobrazbe naše vasi je zaoral najgloblje brazde 2. brazdi podobna zareza: vrezovati brazde v les; z brazdami preprežen obraz; brazda na dlani črta ◊ bot. brazda vrhnji del pestiča; elektr. brazda na gramofonski plošči sled mehanskega zapisa zvoka; navt. (vodna) brazda sled za ladjo ♪
- brázdati -am nedov. (ā ȃ) knjiž. 1. redko delati brazde, orati: ves dan so brazdali na njivi 2. delati brazdi podobne zareze: parnik brazda morje / obraz mu brazdajo temne gube brázdati se biol. deliti se z brazdanjem: oplojeno jajčece se brazda ♪
- brázdnica -e ž (ȃ) gozd. deska za vtiskovanje brazdic v grede ob setvi ♪
- brazílski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Brazilce ali Brazilijo: brazilska obala; brazilska vlada / brazilski les; prava brazilska kava ♪
7.126 7.151 7.176 7.201 7.226 7.251 7.276 7.301 7.326 7.351