Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (7.201-7.225)


  1.      bóy  in bôy -a [boj] m (ọ̑; ȏ) hotelski uslužbenec, ki opravlja manjše posle: boyi v livrejah ♪
  2.      božánstven  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na božanstvo: božanstvena načela ♪
  3.      božánstvenost  -i ž (ȃ) narava, lastnosti boga, božanstva: zanj je bila vsa narava polna božanstvenosti ♦ rel. božanstvenost Kristusove osebnosti // knjiž., ekspr. izredna lepota: božanstvenost pogleda na gore ♪
  4.      bóžati  -am nedov. (ọ̑) 1. ljubkujoče premikati roko po čem: božati otroka po laseh / starček boža toplo peč; pren. njene oči so ga božale; božati s pogledom 2. knjiž. povzročati prijeten, ugoden občutek: veter boža lica; žarki božajo obraz; pren. prijazne besede božajo uho; pesem jim je božala srce ● ekspr. življenje me ni božalo v življenju se mi je slabo godilo; ekspr. če ga dobim v roke, ga ne bom božal ne bom z njim prizanesljivo ravnal božáje redko: božaje uspavati božajóč -a -e: božajoč glas, pogled; prisl.: božajoče se je dotaknila njegove roke ♪
  5.      bóžica 1 -e ž (ọ̑) star., v mnogoboštvu žensko božansko bitje; boginja: božica Afrodita; božica ljubezni; zdela se mu je kot mlada božica ♪
  6.      božíček  -čka m (ȋ) v krščanskem okolju simbolični starček, ki o božiču obdaruje otroke: kmalu bo prišel božiček; božiček ji je prinesel jopico ♪
  7.      božíčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na božič: božični dan; božični prazniki; božični večer večer pred božičem / delati božično drevesce ◊ vrtn. božični kaktus členkast kaktus z živo rdečimi cveti, Epiphyllum; božične jagode lončna rastlina z živo rdečimi strupenimi jagodami, Solanum capsicastrum ♪
  8.      božjásten  -tna -o prid. (ā) nanašajoč se na božjast: božjastni krči; božjastni napad / božjasten človek; ker je božjasten, ni za težko delo; začela se je zvijati kot božjastna ♪
  9.      božjástnost  -i ž (ā) redko božjast: odtlej se je pri njem pojavljala božjastnost // značilnost božjastnega človeka ♪
  10.      božjepráven  -vna -o prid. (ā) nanašajoč se na božje pravo: božjepravna norma ♪
  11.      božjerópen  -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na božji rop: božjeropno dejanje ♪
  12.      bôžji  -a -e prid. (ó) 1. rel. ki izhaja od boga, bogu lasten: božja kazen ga je zadela; božja ljubezen, pravičnost; prositi za božjo milost; z božjo pomočjo smo se rešili; naj bo, kakor je božja volja / vznes. zaželel jim je božjega blagoslova srečo, uspeh; star. Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije / Sin božji Kristus; vznes. poslušati božjo besedo evangelij, pridigo; Mati božja Kristusova mati; božja previdnost ga je vodila Bog; deset božjih zapovedi / božji rop oskrumba, onečaščenje česa svetega ali posvečenega // namenjen bogu: božja čast / star. služabnik božji duhovnik; knjiž. hiša božja, star. božji hram cerkev; služba božja maša / božji grob vidni spomin Kristusovega groba po cerkvah za velikonočne praznike 2. v medmetni rabi, včasih kot zapostavljeni prilastek, z oslabljenim pomenom, v zvezi z nekaterimi besedami izraža a) začudenje, presenečenje: križ božji, ali je to mogoče b) nejevoljo, nestrpnost: za božji čas, kakšno javkanje; miruj že, strela božja c) svarilo, opozorilo: ne govori tako, za božjo voljo č) podkrepitev, poudarek: človek božji, kaj govoriš! že ves božji dan sedi; na pomoč, ljudje božji; nikjer nimaš božjega miru; na vsem božjem svetu, pod božjim soncem ji ne najdeš enake ● božji mir v srednjem veku od cerkvene oblasti zaukazana prepoved bojevanja ob določenem času, na določenem ozemlju, proti določenim osebam ali nasploh; vznes. ta dogodek je bil očiten prst božji svarilo, opomin, kazen; star. živeti v strahu božjem čednostno, pošteno; iron. ne bodi tak božji volek pohleven, mevžast; ekspr. če si božji, si sit dovolj si jedel; star. božja dekla smrt; pog., šalj. božja kapljica vino; star. v kotu je visela božja martra križ s podobo Kristusa; vznes. božja njiva pokopališče; iti na božjo pot romanje; tam je slavna božja pot romarska cerkev; star. izid bolezni je še v božjih rokah neznan, nejasen; božja sodba v srednjem veku postopek v sodstvu, pri katerem je moral osumljenec za dokaz svoje nekrivde prebiti krute, smrtno nevarne preizkuse; star. stopiti pred božjo sodbo umreti; star. šiba božja velika nesreča, nadloga; ekspr. za božjo voljo jih je prosila, naj ji pomagajo zelo; vznes. pesnik po božji volji velik, nadarjen; naj gredo v božjem imenu ne branim jim; šalj. potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče; preg. božji mlini meljejo počasi, pa gotovo sčasoma je vsak kaznovan za svoja slaba dejanja ◊ bot. božji les ali božje drevce zimzelen grm s trnato nazobčanimi listi, Ilex aquifolium; božja milost zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih bregovih in močvirnih travnikih, Gratiola officinalis; vrtn. božje drevo parkovno ali gozdno drevo z velikimi pernato razdeljenimi listi; pajesen; prisl.: častiti po božje; sam.: kdo si, božji? star. nima božjega v žepu denarja ♪
  13.      bóžkati  -am nedov. (ọ̑) otr. ljubkujoče premikati roko po čem; božati: božkala mu je lase ♪
  14.      bráda  -e stil. -é ž, rod. mn. brád (á) 1. spodnji del obraza: podpirati si brado; zapet do brade; z brado pridržati šal; gola, koščena, okrogla brada; jamica na bradi 2. dlakava rast na obrazu: brada mu raste, sega do pasa; briti, gladiti, nositi brado; pustiti rasti brado; častitljiva, črna, dolga, močna, gosta, trda, kratko pristrižena, siva brada; gospod s kozjo brado / Matjaževa brada brada pravljičnega kralja Matjaža / kot vzklik pri prerokovi bradi 3. kar je podobno bradi: z vej visijo brade lišaja / brada pri govedu, konju mahedrava koža pod vratom; brada pri divjem petelinu šop peres na grlu / žarg. gamsova brada gamsov čop ● pog. ta dovtip ima že brado je star; ima dve bradi brado s podbradkom; star. dajati na brado na upanje; smehljati se v brado sam pri sebi; zastar. viseti za brado biti odvisen; pog. problem z brado star; preg. bog je sam sebi najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zase ◊ agr. brada na koruznem storžu lasje, laski; bot. travniška kozja brada travniška rastlina z bledo rumenim koškom in ozkimi listi, Tragopogon pratensis; čeb. brada deščica pred žrelom panja; friz. cesarska brada dvodelna; francoska brada z dolgimi, v spodnjem delu v tri pramene razdeljenimi kocinami; mornarska brada navzgor počesana; les. brada zatrgani del pri štoru, pri tramu; metal. brada odvečni material pri odlitkih, ki ostane na stikih kalupov, modelov; teh. brada del ključa, ki prijemlje v ključavnico; vrtn. judovska brada lončna rastlina z okroglimi listi in visečimi živicami, Saxifraga sarmentosa ♪
  15.      bradavíca  -e ž (í) majhen izrastek na koži iz veziva in povrhnjice: na obrazu ima bradavico; izžgati bradavice // pigmentirani vrh prsi, vrh dojke: prsna, sesna bradavica ◊ biol. predilne bradavice organ na zadku pajkov, ki izloča pajčevino ♪
  16.      bradavíčar  -ja m (ȋ) ekspr., redko kdor ima bradavice: kako grdo gleda ta bradavičar ♦ zool. strupen severnoameriški kuščar z bradavičasto kožo prsteno rjave barve, Heloderma suspectum ♪
  17.      bradavíčen  -čna -o prid. (ȋ ȋ) nanašajoč se na bradavico: bradavični kolobar na prsih ♦ teh. bradavično varjenje varjenje posameznih mest na pločevinah, ki jih prej izbočijo v obliki bradavic ♪
  18.      bradavíčica  -e ž (í) manjšalnica od bradavica: roke, posejane z bradavičicami ♪
  19.      brádeljnica  -e [dǝl] ž (ȃ) šport. eden od dveh vzporednih lesenih drogov pri bradlji: sedeti na bradeljnici ♪
  20.      bráden  -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na brado: bradna kost / bradne kocine ♪
  21.      brádica  -e ž (á) manjšalnica od brada: požgečkati otroka pod bradico / nosil je črno kozjo bradico / ključku se je odlomila bradica ♪
  22.      brádlja 1 -e ž (ȃ) šport. telovadno orodje, sestavljeno iz dveh vzporednih lesenih drogov: vaje na bradlji / dvovišinska bradlja ki ima eno bradeljnico višje od druge ♪
  23.      brádlja 2 -e ž (ȃ) gozd. enoročna tesarska sekira z nesimetričnim kovinskim delom in nesimetričnim toporiščem: ostro nabrušena bradlja ♪
  24.      brádovec  -vca m (á) bot. grmičasto razrasel lišaj, ki visi s suhih vej, Usnea barbata ♪
  25.      brádva  -e ž (ȃ) gozd. enoročna tesarska sekira z nesimetričnim kovinskim delom in nesimetričnim toporiščem; bradlja: udarci bradve ♪

   7.076 7.101 7.126 7.151 7.176 7.201 7.226 7.251 7.276 7.301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA