Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (6.976-7.000)


  1.      bodílj  -a m (ȋ) nar. pljučnica: Do kože sem moker. Bodilj dobim (I. Pregelj) ♪
  2.      bodílo  -a s (í) obrt. na obe strani brušen nož za delanje zarez pri šivanju obodov sit in rešet ♪
  3.      bódisi  vez. (ọ̄) knjiž. 1. v ločnem priredju, v zvezi z bodi(si), ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov a) ki se vsebinsko izključujejo; ali: prebivalci so se bodisi poskrili bodisi razbežali / s podrednim veznikom bodisi da ga je spekla vest, bodisi da ga je obšlo usmiljenje, otrokom je prizanesel b) ki kažejo na možnost izbire: ptice si delajo gnezdo bodisi v grmovju bodisi v vejah; službo lahko nastopi bodisi takoj bodisi čez pol leta; naj pride bodisi jutri bodisi v torek ali sredo ∙ ekspr. bodisi staro ali mlado, vse ga ima rado stari in mladi 2. v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; čeprav, če: njegove opombe, bodisi še tako pametne, odklanjajo / bodisi pozimi ali poleti, nikoli ni nosil suknje // za omejevanje: spanje, bodisi (tudi) kratko, poživi človeka ♪
  4.      bódisi  medm. (ọ̄) star. izraža ne popolnoma prostovoljno privolitev; naj bo: zahteva, naj se mu opravičim. No, bodisi! ♪
  5.      bodóči  -a -e prid. (ọ́) ki bo v bodočnosti: bodoči rodovi; naše bodoče delo / obleke za bodoče matere noseče ženske; prisl.: v bodoče moramo bolj paziti; sam.: pog. to je pa moja bodoča bodoča žena ♪
  6.      bodóčnost  -i ž (ọ́) 1. čas, ki bo prišel: to bodo dognali šele v bodočnosti; v bližnji bodočnosti nas čaka še veliko dela; načrti za bodočnost 2. obstoj, stanje česa v tem času: od tega je odvisna bodočnost človeštva / to mu bo uničilo bodočnost / prerokovala mu je bodočnost kaj bo doživel v bodočnosti; boljša, lepša bodočnost ● ta fant ima še bodočnost dosegel bo velike uspehe; knjiž. vse to je še pesem bodočnosti se še ne bo kmalu uresničilo ♪
  7.      bodonéža  -e ž (ẹ̑) nar. bodeča rastlina, katere cveti se v vlažnem vremenu zapirajo; bodeča neža ♪
  8.      bodrílen  -lna -o prid. (ȋ) s katerim se spodbuja: njen glas je bil bodrilen; povedati nekaj bodrilnih besed bodrílno prisl.: bodrilno ga je potrepljal po rami ♪
  9.      bodrílo  -a s (í) knjiž. spodbuda: klici gledalcev so mu bili pomembno bodrilo; tvoje besede so mi v bodrilo ♪
  10.      bodríti  -ím nedov., bodrèn (ȋ í) knjiž. spodbujati: bodrila ga je misel na uspeh; zdaj ne smemo odnehati, je bodril sebe in druge / saj te ne bo bolelo, ga je bodrila dajala mu pogum, hrabrila // star. tolažiti: bodriti jokajočega otroka bodrèč -éča -e: bodreče vzklikanje ♪
  11.      bódrost  -i ž (ọ́) knjiž. veselost, živahnost: s svojo bodrostjo je zabaval vso družbo / jasnost in bodrost duha ♪
  12.      bodúlja  -e ž (ú) zool. muha s šilastim sesalom, ki pika; konjska muha ♪
  13.      bóg  -á m, daj. ed. stil. bogú; mn. bogóvi; im., tož. dv. bogóva in bogá (ọ̑) 1. ed., v enoboštvu nadnaravno bitje, ki je ustvarilo svet in ki posega v njegov razvoj: častiti, moliti boga; klicati boga na pomoč; prositi boga za zdravje; verovati v boga; prisegati pred bogom; kot boga te prosim / v krščanstvu pravični, večni, vsemogočni Bog; gospod Bog; Bog oče; vznes. Bog ga je poklical, vzel k sebi umrl je; pred smrtjo se je spravil z Bogom prejel je zakrament za umirajoče // v mnogoboštvu vsako od človeku nadrejenih bitij: Homerjevi bogovi in junaki; Perun, bog starih Slovanov; sončni bog; bog vojske; bogovi na Olimpu; živi ko mali bog zelo dobro, v izobilju / ekspr. to ti je bil prizor za bogove imeniten, čudovit, zabaven 2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža a) začudenje, navdušenje: bog, koliko lepote je okoli nas! ljubi bog, ali je to mogoče b) nejevoljo, nestrpnost: kaj pa govoriš, bog te je dal; pojdi že, bog te nesi; ali boš kar naprej počival, bog te nima rad; bog nebeški, kaj sem jaz kriv; kod si hodil tako dolgo, za bóga milega; pustite me pri miru, za bóga svetega c) strah, vznemirjenje, obup: o bog, kaj bo iz tega; moj bog, kako smo nesrečni; o ti moj bog, saj ne bom zdržal č) dvom, negotovost, upanje: sam bog ve, če je res; bog vedi, kod hodi; če bog da, se bomo kmalu videli d) svarilo, prepoved, opozorilo: bog ne daj, samo tega ne; bog varuj, da bi kaj takega storil; bog ne zadeni, da bi pozabil na nas e) hvaležnost, zadovoljstvo: dobro smo opravili, hvala bogu; bog plačaj za dar hvala; elipt. vzemi ga, še bog če te mara; še bog da je prišel / boga zahvali, da se je tako zgodilo f) najboljšo željo, naklonjenost: bog daj srečo, zdravje; bog daj, da bi bilo res; bog (te) živi! / ob spominu na umrle Bog ji daj dobro, nebesa g) zlasti v kmečkem okolju pozdrav: dober večer bog daj; »Dober večer!« »Bog daj! ali Bog ga daj!«; vznes., ob slovesu bog s tabo h) podkrepitev trditve: govoril bom resnico, tako mi bog pomagaj; o njej ne vem nič slabega, bog varuj; bog mi je priča, da ne lažem; pod milim bogom za nobeno rabo nisi prav za nobeno; to je gotovo kakor bog v nebesih 3. ekspr. človek, ki ima veliko veljavo: ta otrok je bog v družini; v vasi je bil mali bog / imela ga je za boga zelo ga je občudovala, oboževala // najvišji vzor, ideal: njegov bog je denar ● ekspr. najljubša ji je kava, no, bog ji jo blagoslovi privoščim ji; šalj. ustavili se bomo, kjer bog roko ven molí v gostilni; bog ga tepe nesreče ga zadevajo; naj gre, bog z njim ni mi žal; bibl. dajte cesarju, kar je cesarjevega, in bogu, kar je božjega vsakemu svoje; živeti bogu za hrbtom v oddaljenem, zakotnem kraju; ekspr. bogu čas krasti lenariti; drži se ko lipov bog je neroden, molčeč; to je pa narejeno, da se bog usmili, star. da se bogu smili zelo slabo; preg. človek obrača, bog obrne človekova pričakovanja se ne uresničijo zmeraj; preg. bog je sam sebi najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zase bóže ekspr.: bože, kako hladne roke imaš; kaj bo, če zamudim, bože mili; prim. bogami, bogdaj, bogpomagaj, bogsigavedi, bogvaruj, bogve, bogvedi, bogzna ipd. ♪
  14.      bogabojèč  -éča -e prid. (ȅ ẹ́) star. ki se ravna po božjih zapovedih: vsi so vedeli, da je bogaboječ bogabojéče prisl.: bil je bogaboječe vzgojen ♪
  15.      bogabojéčnost  -i ž (ẹ́) lastnost bogaboječega človeka: njegova bogaboječnost je bila vsem znana ♪
  16.      bogástvo  -a s (ȃ) 1. stanje bogatega človeka: iz nekdanjega bogastva je padel v najhujšo revščino / živeti v bogastvu v izobilju 2. velike materialne dobrine: vse svoje bogastvo je zapustil sinu; neizmerno bogastvo; nepošteno pridobljeno bogastvo / koncentracija bogastva / zdravje je največje bogastvo; pren. duhovno, kulturno bogastvo; bogastvo duha, srca // nav. mn., s prilastkom kar obstaja na zemlji v velikih količinah in se da izkoriščati: naravna, rudna bogastva 3. knjiž., z rodilnikom velika in raznovrstna množina: bogastvo barv, misli ♪
  17.      bogàt  stil. bôgat -áta -o prid., bogatéjši (ȁ ā; ó ā) 1. ki ima mnogo materialnih dobrin: dobila je bogatega moža; zelo je bogata / bogata dežela; bogata hiša; pren. bogata jesen 2. ki ima dosti določene stvari: bogati rudniki; bogata zbirka kamnov; bogato nahajališče živega srebra / pesem, bogata idej; pokrajina, bogata sonca; neustalj. partija šaha je bila bogata na lepih kombinacijah; vitaminsko bogata hrana; miselno bogata komedija; pren. spet je za izkušnjo bogatejši; bogat z izkušnjami // po vrednosti, količini zelo velik: bogat pridelek; letos je bila bogata žetev; bogato plačilo; knjiž. bogata rosa na travi 3. ki vsebuje mnogo raznovrstnih elementov: bogat jezik; bogat vzorec; bogata kulturna dejavnost / bogato življenje 4. knjiž. dragocen, razkošen: bogat plašč; bogato darilo / imeti bogato kosilo bogáto prisl.: bogato obdarovati; bogato obložena miza; bogato cvetoče drevje / ekspr. bogato nabrana obleka zelo, močno; sam.: revni in bogati ♪
  18.      bogatáš  -a m (á) zelo bogat človek: postati bogataš; vile bogatašev ♪
  19.      bogatáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na bogataše: bogataški sinovi / to so bogataški nazori ♪
  20.      bogatênje  -a s (é) glagolnik od bogateti ali bogatiti: a) težnje po naglem bogatenju; viri za bogatenje države / prispevati k bogatenju knjižnice b) srečanje s tem umetnikom je bogatenje naše človečnosti / separacija za bogatenje železne rude bogatitev ♪
  21.      bogatéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. postajati bogat: on hitro bogati; bogateti na tuj račun, s tujim delom 2. številčno večati se, množiti se: njegova knjižnica vidno bogati // postajati boljši, izpopolnjevati se: osebnost v boju bogati; duševno bogateti ♪
  22.      bogatínka  -e ž (ȋ) raba peša bogatašinja: oženil se je z bogatinko ♪
  23.      bogatínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na bogatine: bogatinska svatba / bogatinska domišljavost ♪
  24.      bogatínstvo  -a s (ȋ) raba peša lastnost, stanje bogatina: oderuško bogatinstvo / ohol zaradi svojega bogatinstva ♪
  25.      bogatítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od bogatiti ali bogateti: a) izkoriščali so kolonije za bogatitev matične države / prizadevati si za bogatitev pesniškega jezika; bogatitev samega sebe b) bogatitev industrijskih dežel; bogatitev posameznikov bogatenje ♪

   6.851 6.876 6.901 6.926 6.951 6.976 7.001 7.026 7.051 7.076  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA