Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (6.364-6.388)


  1.      bankét 1 -a m (ẹ̑) slavnostna pogostitev, navadno uradna: udeležiti se banketa; priredili so slavnostni banket na čast predsedniku; poslovilni banket ♪
  2.      bankomát  -a m (ȃ) avtomatska elektronska naprava, s pomočjo katere imetnik posebne kartice sam dviguje gotovino z bančnega računa in opravlja nekatere druge denarne posle ♪
  3.      bánkovec  -vca m (ā) papirnati denar: menjati bankovec za tisoč dinarjev; plačati v bankovcih in kovancih; stodinarski bankovec; bankovci po petdeset dinarjev; šop bankovcev ♦ fin. emisija bankovcev ♪
  4.      bankrót  -a m (ọ̑) v kapitalistični ekonomiki ustavitev izplačil, gospodarski polom, stečaj: banka napove, naredi bankrot; državni bankrot / trgovec je pred bankrotom // ekspr. idejni, moralni propad: duševni, politični bankrot; moralni bankrot buržoazije; bankrot umetnosti ♪
  5.      bankróten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bankrot: bankrotna banka; bankrotne države; bankrotno stanje / duševno in moralno bankrotni ljudje ♪
  6.      banovína  -e ž (í) v stari Jugoslaviji največja upravna enota: razdelitev države na banovine / Dravska banovina / pritožil se je na banovino na upravo banovine ♪
  7.      banovínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na banovino: banovinske meje / banovinski uradnik ♪
  8.      bánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na bane: potegoval se je za bansko čast; banska palača / banska uprava ♪
  9.      bántamski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na bantam: prvak v bantamski kategoriji ♪
  10.      baptístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na baptiste: baptistični pridigar ♪
  11.      bár 1 -a m (ȃ) 1. nočni gostinski zabavni lokal: plesalka v baru 2. točilnica, bife: stopiti na kavo v bar ♦ gost. ekspresni bar kjer se streže stoječim gostom; snack bar gostinski lokal, kjer se strežejo za pultom sedečim gostom pijače in na hitro pripravljene jedi 3. omarica s pijačo v sprejemnici ♪
  12.      bár 3 -a m (ȃ) bot. kulturna ali divja trava z debelim klasom, Setaria italica: papiga obira bar; nekdaj so bar uporabljali podobno kot proseno kašo ♪
  13.      barába  -e ž (ȃ) slabš. ničvreden človek, malopridnež: to je čisto navadna baraba; ta baraba mi še do danes ni vrnil dolga; ali še vedno hodi s tisto barabo? // redko postopač, potepuh: barabe se nobene reči bolj ne bojijo kakor dela ♪
  14.      barabíja  -e ž (ȋ) slabš. malopridno dejanje: naredil je novo barabijo / pooseb. družil se je z vso pocestno barabijo ♪
  15.      barábski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na barabe: barabski smeh; sam.: v njegovem vedenju je nekaj barabskega ♪
  16.      baráka  -e ž (ȃ) zasilna, navadno lesena stavba: postavljati barake; stanovati v baraki; lesena baraka; taboriščne barake; barake za vojaštvo ♪
  17.      barákar  -ja m (ȃ) kdor stanuje v baraki: družil se je z delavci, z brezposelnimi, z barakarji ♪
  18.      barákarski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na barakarje: barakarski otrok; barakarska naselbina ♪
  19.      barantáč  -a m (á) slabš. kupčevalec, prekupčevalec: v trg so prihajali sejmarji, barantači in mešetarji; zvijačen barantač ♪
  20.      barantánje  -a s (ȃ) glagolnik od barantati: po dolgem barantanju so se pogodili / Primorska je bila predmet političnega barantanja ♪
  21.      barantáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. pog. pogajati se za ceno: pri kupčiji nikdar ne baranta; barantal je s kmetom za vola / dijaki barantajo za rede se pogajajo z učiteljem za boljše ocene 2. raba peša kupčevati, prekupčevati: barantati z lesom / otroci barantajo z znamkami zamenjavajo znamke ♪
  22.      bárba  -e m (ȃ) žarg., navt. kapitan: izkušen barba // nav. neskl., pristavek k moškemu imenu, zlasti v dalmatinskem okolju stric: govoril sem z barba Ivom ♪
  23.      barbár  -a m (ȃ) 1. za stare Grke in Rimljane pripadnik neciviliziranih ljudstev: vdor barbarov; boji z barbari 2. slabš. nekulturen človek, surovež: ali sem tak barbar? civiliziran barbar ♪
  24.      barbarízem  -zma m (ȋ) 1. nekulturnost, surovost: boriti se proti barbarizmu; barbarizem nacistov / neznanci so zagrešili nov barbarizem nad spomenikom 2. lingv. po tujem jeziku narejena beseda ali zveza: nasveti za odpravo barbarizmov ♪
  25.      barbarizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) uvajati barbarske razmere: barbarizirati rimski imperij / antična umetnost se je barbarizirala barbarizíran -a -o: num. barbariziran novec nespreten posnetek starega grškega ali rimskega novca ♪

   6.239 6.264 6.289 6.314 6.339 6.364 6.389 6.414 6.439 6.464  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA