Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Se (6.214-6.238) 
- avtotrófen -fna -o prid. (ọ̑) biol. ki se hrani samo z anorganskimi snovmi: avtotrofni organizem; avtotrofna rastlina ♪
- azaléja -e ž (ẹ̑) okrasna zimzelena grmičasta rastlina z belimi, rumenimi ali rdečimi cveti: na vrtu imajo belo cvetoče azaleje; semenarna je uvozila večjo količino lončnih azalej ♦ bot. alpska azaleja pritlična gorska grmičasta rastlina z zimzelenimi listi, Loiseleuria procumbens; pontska azaleja zelo redka grmičasta rastlina z rumenimi cveti v gostih šopih, Rhododendron luteum ♪
- azbést -a m (ẹ̑) snov iz nezgorljivih azbestnih vlaken in nezgorljivega vezilnega materiala: obložiti z azbestom; zaščitna obleka iz azbesta // min. vlaknati različek serpentina ali amfibola: serpentinov azbest; naravne zaloge azbesta ♪
- azbésten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na azbest: azbestni izdelki; azbestna cev; azbestna lepenka; azbestna obleka gasilcev / izkoriščati naravno bogastvo azbestnih vlaken ♪
- aziát -a m (ȃ) nav. slabš. kdor je po izvoru iz Azije: zagorel aziat / vidi se, da je brezčuten aziat ♪
- aziátski -a -o prid. (ȃ) nav. slabš. azijski: necivilizirana aziatska dežela / poševne aziatske oči / aziatske navade surove, divje aziátsko prisl.: njegov obraz je bil aziatsko brezčuten ♪
- ázijski -a -o prid. (á) nanašajoč se na Azijce ali Azijo: azijske in afriške države; azijske džungle / azijska nepredirnost obraza / epidemija azijske gripe gripe, ki se širi iz Azije ♪
- azílski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na azil: azilska pravica države / azilska oskrba starih ljudi ♪
- ázimut -a m (ȃ) geogr. kot med smerjo proti severu in smerjo opazovanega predmeta: določiti, odmeriti azimut; azimut 40° ♪
- ázo... prvi del zloženk (ȃ) kem. nanašajoč se na atomsko skupino iz dveh atomov dušika: azobenzol / azobarvila in azo barvila ♪
- azórski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Azore: azorski otok ♦ meteor. azorski anticiklon ♪
- aztéški -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Azteke: azteška država / azteški rokopisi rokopisi, naslikani na živalski koži, platnu; azteška pisava pisava, sestavljena iz večbarvnih naslikanih znakov ♪
- ažúr -a m (ȗ) obrt. okras, zlasti na perilu, ki nastane, če se nekatere niti potegnejo iz tkanine, druge pa obšijejo: perilo okrasiti, zarobiti z ažurom; prt z ažurom ♦ tekst. tkanina v vezavi, ki daje luknjičav videz; neskl. pril.: ažur stroj ♪
- ažúren 2 -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na ažur: ažurni rob perila / prišiti rob z ažurnim vbodom ♪
- ažurírati 2 -am nedov. in dov. (ȋ) obrt. krasiti, robiti z ažurom, mrežiti: ažurirati prt ažuríran -a -o: dobila je v dar šest ažuriranih robcev ♪
- b [bé in bǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, b béja tudi b-ja (ẹ̄; ǝ̏) druga črka slovenske abecede: napiši b; mali b / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči b ● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse ◊ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b b neskl. pril. drugi po vrsti: točka b potrebuje razlage / 1. b razred / hotel B kategorije ◊ gled. abonma reda B; med. vitamin B in B vitamin; muz. ton b za polton znižani ton h; B-dur durov tonovski način z dvema nižajema; b-mol molov tonovski način s petimi nižaji; šah. kmet na b-liniji v drugi navpični vrsti z leve strani ♪
- bába -e ž (á) 1. slabš. ženska, navadno starejša: grda, stara baba; ekspr. prekleta baba nora ∙ šalj. babe se zbirajo, dež bo; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo ženski se posreči izpeljati tudi navidez nerešljivo zadevo // nizko (zakonska) žena: nikamor ne gre brez svoje babe 2. ekspr. lepa, postavna ali sposobna ženska: baba pa je, baba 3. ekspr. strahopeten ali klepetav moški: kaj se bojiš, baba! lahko mi poveš, saj nisem baba 4. kar se rabi kot podstava, opora, podlaga: steber kozolca so postavili na betonsko babo; baba (pri klepalniku) babica ◊ etn. baba zadnje snopje pri metju ali mlačvi; babo žagati šega ob koncu zimske dobe, da se prežaga lutka iz slame in cunj; pehtra baba po ljudskem
verovanju bajeslovno bitje, ki nastopa v podobi hudobne ali prijazne starke ♪
- babaríja -e ž (ȋ) nav. mn., ekspr., redko neumno, prazno govorjenje: ne brigajo me vaše babarije ♪
- bábica -e ž (á) 1. stara mati: dedek in babica // zastar. stara ženska: Rekši se Smuk vzdigne s praga in korači stari babici naproti (J. Jurčič) 2. pomočnica pri porodih: diplomirana, izprašana, občinska babica; pren., šalj. bil je za babico pri ustanovitvi društva ∙ veliko babic — kilav otrok kjer sodeluje preveč ljudi, ni pravega uspeha 3. zastar. (živalska) samica, navadno ptica: babica leže jajčka 4. zgornji del klepalnika: položil je srp na babico 5. poljud. del manjše priprave za zapenjanje ali vtikanje: kaveljček in babica pri zaponki, zapencu; dedec in babica pri tečaju ◊ zool. majhna pegasta sladkovodna riba z brčicami, Noemacheilus barbatulus; pisana obrežna morska ribica, Blennius ♪
- babičevánje -a s (ȃ) redko opravljanje babiškega poklica; babištvo: ukvarjala se je z babičevanjem ♪
- bábilon -a m (ȃ) ekspr. velik nered, zmešnjava: pri njih je pravi babilon; kakšen babilon pa imate / na ladji je bil cel babilon jezikov govorilo se je dosti različnih jezikov ♪
- babilónski -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na Babilonce ali Babilon: babilonska kultura; babilonska klinopisna pisava ∙ babilonski stolp po bibliji stolp, ki naj bi segal do neba; babilonska sužnost sedemdesetletno izgnanstvo Izraelcev v Babilonu // star., kot luteranska psovka za katoličane nesramen, razuzdan: vlačuga babilonska; prase babilonsko 2. ekspr., v zvezi z zmešnjava, zmeda zelo velik: vladala je prava babilonska zmešnjava ♪
- bábišče -a s (á) redko babše: Dacarka je suho, jezikavo babišče (I. Cankar) ♪
- bábiški -a -o prid. (ā) nanašajoč se na babica 2: babiška šola ♪
- bábištvo -a s (ā) nauk o pomoči pri porodu: napredek na področju babištva // opravljanje babiškega poklica: preživljala se je z babištvom / izučila se je babištva ♪
6.089 6.114 6.139 6.164 6.189 6.214 6.239 6.264 6.289 6.314