Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (6.064-6.088)


  1.      atlétski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na atlete ali atletiko: atletski klub; atletsko tekmovanje / uredili so atletsko stezo s sedmimi progami; atletsko orodje / atletski tip; ima atletsko postavo; atletska ramena atlétsko prisl.: atletsko raščen fant ♪
  2.      atmosfêra  -e ž (ȇ) 1. zračna plast, ki obdaja zemljo, ozračje: raketa je ponesla satelit nad atmosfero; nižje plasti atmosfere / obmorska, tropska atmosfera; vpliv atmosfere na rast 2. duhovno ozračje, vzdušje: ti dogodki so ustvarili težko politično atmosfero; zrasel je v kulturni atmosferi; delo odseva atmosfero časa; atmosfera v dijaškem domu / gorenjska atmosfera v Finžgarjevih kmečkih povestih 3. fiz. enota za merjenje tlaka: tlak je dosegel 300 atmosfer / fizikalna atmosfera tlak 1,03 kiloponda na 1 cm2; tehnična atmosfera tlak 1 kiloponda na 1 cm2 ◊ astr. atmosfera plinski ovoj, ki obdaja nebesno telo; kem. atmosfera plin v zaprtem prostoru, v katerem potekajo kemične reakcije; reakcija poteka v dušikovi atmosferi ♪
  3.      atmosferílije  -lij ž mn. (í ȋ) meteor. vse fizikalno in kemično delujoče snovi v spodnjih plasteh atmosfere: odpornost proti atmosferilijam ♪
  4.      atmosfêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na atmosfero: atmosferske plasti / atmosferski jedrski poskusi; atmosferska elektrika / atmosferske motnje pri radijskem sprejemu motnje zaradi razelektritve v atmosferi ♪
  5.      atomístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na atomistiko ali atomizem: atomistični nazori starogrških filozofov; atomistična teorija ♦ psih. atomistična psihologija psihologija, ki psihične procese in strukture razlaga s psihičnimi elementi atomístično prisl.: materija je zgrajena atomistično ♪
  6.      atomizácija  -e ž (á) teh. razpršitev na najmanjše dele: atomizacija tekočega goriva; pren. reševati problem družbene atomizacije; literatura je prišla do razkroja, do atomizacije osebnosti; atomizacija denarnih sredstev ♪
  7.      atomízem  -zma m (ȋ) filoz. nauk nekaterih starogrških filozofov, da je vse, kar je, sestavljeno iz najmanjših nedeljivih delcev: Demokritov atomizem; epikurejski atomizem ♪
  8.      atomizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) teh. razprševati na najmanjše dele: atomizirati tekoče gorivo; pren. pisatelj pravzaprav atomizira snov romana; družba se je vedno bolj atomizirala atomizíran -a -o: buržoazija je izkoriščala atomizirano delavstvo ♪
  9.      atómski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na atom: atomska energija / atomska fizika fizika, ki raziskuje atom 2. nanašajoč se na izkoriščanje atomske energije: elektrarna na atomski pogon; atomski reaktor; atomska bomba; atomska podmornica; atomsko orožje / atomska eksplozija eksplozija atomske bombe; atomska goba velik oblak dima po eksploziji atomske bombe / konferenca o prepovedi atomskih poskusov; atomska vojna; atomsko oboroževanje / atomske države ● atomski vek ali atomska doba 20. stoletje; pog., ekspr. atomska lepotica čudovita, očarljiva lepotica ◊ kem. atomska masa število, ki pove, kolikokrat je masa atoma kakega elementa večja od mase vodikovega atoma; atomska skupina skupina atomov, ki ne obstaja samostojno, ampak le kot del spojine; atomska teža atomska masa; atomsko jedro pozitivno naelektren središčni del atoma; atomsko število število, ki določa položaj elementa v periodičnem sistemu ♪
  10.      àtonálnost  -i ž (ȁ-ȃ) 1. muz. komponiranje, ki zanika tonalnost: zagovarjati princip atonalnosti in atematičnosti; dosežki atonalnosti // lastnost, značilnost atonalnega: atonalnost moderne glasbe 2. knjiž. neubranost, razbitost: v pesmi se kaže atonalnost oblike in verza ♪
  11.      atóničen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na atonijo: atonično mišičje ♪
  12.      àtóničen  -čna -o prid. (ȁ-ọ́) lingv. ki je brez naglasa; breznaglasen: atonična beseda ♪
  13.      atrákcija  -e ž (á) kar privlači, vzbuja pozornost; privlačnost, zanimivost: ta razstava je velika atrakcija; igralci so postali filmska atrakcija; stolp je glavna turistična atrakcija mesta / nastop lanskega zmagovalca bo posebna atrakcija; gledališka, športna atrakcija ♪
  14.      atrakcíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na atrakcijo: atrakcijska cirkuška točka ♪
  15.      atribút  -a m (ȗ) 1. značilen spremni pojav: gledališče, glasba, muzeji so atributi mesta; idejna borba z vsemi svojimi atributi, gospodarskimi, političnimi in družbenimi // oznaka, vzdevek: lastiti si atribut izvirnosti; prisvajati si atribute božanstva 2. za osebo ali stvar značilen predmet: pisan cekar je folklorni atribut; mučeniški, svetniški atributi; žezlo je atribut oblasti ◊ filoz. bistvena, neodtujljiva lastnost predmeta ali pojava; lingv. prilastek ♪
  16.      atributíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na atribut: atributivni pojavi / atributivni stavek prilastkov stavek ♪
  17.      átrij  -a m (á) 1. nepokrit osrednji prostor starorimske hiše: kipi bogov v atriju // preddverje starokrščanske bazilike: pokopan je v atriju cerkve 2. starorimskemu atriju podobno dvorišče današnjih hiš: atrij za pouk na prostem ◊ anat. vsaka od dveh zgornjih srčnih votlin, preddvor ♪
  18.      átrijski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na atrij: izkopanine kažejo na starorimsko atrijsko zgradbo / naselje atrijskih in vrstnih hiš ♪
  19.      atrófičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na atrofijo; upadel, usahel: atrofična koža; atrofično mišičje / atrofični proces / atrofična volja ♪
  20.      atrofíja  -e ž (ȋ) med. zmanjšanje obsega organa ali tkiva zaradi zmanjšanja celic; upadanje, usihanje: mišična atrofija; atrofija kože, organa, živca; pren. atrofija moralnega čuta ♪
  21.      atrofírati  -am nedov. in dov. (ȋ) med. manjšati se zaradi zmanjšanja celic; upadati, usihati: koža, mišičje atrofira ♪
  22.      áu  in àu [au̯] medm. (ȃ; ȁ) izraža telesno bolečino: au, do krvi si me zbodel / še au nisem slišal iz njenih ust ♪
  23.      áudi  -ja [au̯di] m (ȃ) tip zahodnonemškega osebnega avtomobila znamke Auto Union: povečati uvoz audijev ♪
  24.      áugsburški  -a -o [au̯g-] prid. (ȃ) nanašajoč se na Augsburg: augsburški meščani ♦ rel. augsburška veroizpoved veroizpoved, ki sloni na Lutrovih naukih, sprejetih leta 1530 v Augsburgu ♪
  25.      áut  — áut [au̯t] prisl. (ȃ-ȃ) knjiž., ekspr. izraža zahtevo po odločitvi za eno od dveh možnosti; ali — ali: moraš se odločiti: aut — aut ♪

   5.939 5.964 5.989 6.014 6.039 6.064 6.089 6.114 6.139 6.164  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA